Kategorija: Uncategorized

Teden KARITAS - nagovor za ponedeljek, 23. 11. 2020

Teden KARITAS – nagovor za ponedeljek, 23. 11. 2020

Posted on by

SLIŠIM TE – PA TE TUDI RAZUMEM?

V skupini so si pripovedovali zgodbo, ki je šla od ust do ust. Treba jo je bilo poslušati zbrano. Prvotna različica zgodbe je bila precej drugačna od končne. Zakaj? Nekateri udeleženci niso pozorno poslušali, drugi so kakšno podrobnost pozabili, eni so slišali in drugim posredovali tisto, kar jim je bilo bolj všeč, zanimivo, zabavno. Ob vsem tem je pripovedovanje in poslušanje motil tudi hrup.

Prijatelja sta v pogovoru drug drugega pozorno poslušala. Vendar je eden od njiju govoril v prispodobah in pogosto menjal smer pogovora, v katerem so bila sporočila nejasna in skrita. Kljub pozornemu poslušanju jih prijatelj ni uspel razbrati in komunikacija ni bila uspešna.

V vsakdanjem življenju se nam vsem dogaja, da je v naši komunikaciji mnogo šumov: način govora, moteče okoliščine, težka ali neprijetna tematika pogovora, nezbranost in slaba osredotočenost na pogovor … Pogosto se nam zgodi, da poslušamo, a ne razumemo. Pred seboj vidimo človeka, slišimo njegov glas, a ne dojamemo njegovega sporo-čila. Omenjenih šumov se lahko zavedamo ali ne. Lahko se jih trudimo odpraviti, lahko jih dopuščamo ali celo namerno povzročamo.

Znati poslušati in slišati je dar. So ljudje, ki tega ne zmorejo: težko se vživijo v drugega, zato ne slišijo. Težko se približajo potrebam bližnjega. Nekateri pa nočejo poslušati. Morda jih odbija oseba ali jih vznemirja njen problem in se vsemu raje izognejo. A z nekaj truda se poslušanja lahko priučimo.

V današnji Božji besedi je Janez slišal, a preko šumenja voda in bobnenja groma je slišal nerazločno. Poskušal si je ustvariti neko podobo, ki pa je ostala nedoumljiva, nedokončna, skrivnostna. Taka je tudi Božja govorica z nami, ki jo moramo vplesti v svoje življenje. Jezus nam govori v prilikah. Vdova v evangeliju je primer dialoga med Bogom in njenim srcem, kjer se rodi ljubezen. Tista ljubezen, ki se ne konča z lepo bese-do, ampak v dejanju. V tem pa je tudi naš cilj, da s poslušanjem slišimo sporočilo, ki nas pritegne v dejanja iz ljubezni.

Koga poslušam? Kaj vse je v meni, ko poslušam? Kaj slišim?

Geslo letošnjega tedna Karitas »SLIŠIM TE« je zanimivo, izzivalno in je ključno pri našem vsakodnevnem sporazumevanju ter nepogrešljiva osnova za našo pomoč bližnjim v različnih potrebah. Naj v nas prebudi nesebično ljubezen!

PROŠNJE:

Jezus, vabiš nas, da odgovorimo na tvoj klic. Prisluhni našim prošnjam, ki jih polagamo predte:

  1. Prosimo Te za vse kristjane, da bomo s svojo dobroto zgled drugim ljudem.
  2. Prosimo te za papeža, škofe in duhovnike, da bodo radi izpolnjevali to, kar učijo.
  3. Odpri naša ušesa in srca, da bomo slišali tvojo besedo in klice so-ljudi, ki so v stiski.
  4. Stoj v teh težkih časih ob strani zdravstvenim delavcem, da bodo zmogli prenašati vse napore.
  5. Sprejmi k sebi v večno veselje vse ljudi, še posebno tiste, ki so radi delali dobro.

Gospod Jezus, odvračaj nas od hudega in nas nagibaj k dobremu. Usliši naše prošnje zdaj in vekomaj. Amen.

 

Duhovne spodbude katoliškim vernikom v času epidemije COVID-19

Duhovne spodbude katoliškim vernikom v času epidemije COVID-19

Posted on by

Slovenskim katoličanom ponujamo nekaj duhovnih spodbud za okrepitev vere v času epidemije COVID-19:

1. Spremljanje svete maše ali molitve (rožni venec, adoracija Najsvetejšega ipd.) preko spleta oz. radia ali televizije.

Nacionalne in lokalne medijske hiše ter številne župnije ponujajo prenos v živo svetih maš, adoracije Najsvetejšega zakramenta ter drugih molitev. Prenos je mogoče spremljati tudi na socialnih omrežjih. Verniki naj dejavno spremljajo vsaj nedeljsko sveto mašo preko medijev.

2. Prejem svetega obhajila izven maše
Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975). Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.

3. Dnevno prebiranje Božje besede ali brevirja (www.hozana.si)
Vsak dan verniki naj preberejo odlomek dnevne Božje besede in premišljujejo o vsebini. Berila, psalm in evangelij so navedeni v katoliških koledarjih ter na spletni strani www.hozana.si. Lahko zmolijo del ali celoten brevir.

4. Prejem duhovnega obhajila
Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV ali spletu, s prejemom duhovnega obhajila ter s prejemom svetega obhajila izven maše v domači župniji.

5. Molitev za zdravje
V času epidemije škofje vabijo vse duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, da molijo molitev za zdravje.

6. Sveta tihota
»Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič. Dnevi v tihoti, samoti in popolnem postu so velika pomoč. So neverjetna milost, počasno očiščevanje, osebno srečanje z Bogom … Dnevi v tihoti, samoti in postu, ko se hraniš samo z Božjo besedo, človeku omogočajo, da usmeri svoje življenje k bistvenemu« (kard. Robert Sarah, Moč tihote, misel št. 134). Vernike vabimo, da namenijo čas sveti tihoti.

7. Kateheze (Slovenski katehetski urad)

8. Prostovoljstvo
Slovenska karitas je v sklopu programa youngCaritas  pričela z vseslovenskim povabilom mladim, da izrazijo pripravljenost za sodelovanje v predvidenem  prostovoljskem delu za zagotavljanje pomoči ljudem v stiski v času epidemije. V sklopu prostovoljskega projekta NAŠ KRAJ, NAŠE SRCE se mladi lahko prijavijo za nudenje pomoči ranljivim skupinam v lokalnem okolju.

9. Marijine pesmi
Povezava do Marijinih pesmi, pesmi z notami, Mladinska pesmarica, Musica sarca.

10. Svetnik dneva in razlaga božje besede.
Povezava do besedila o svetniku dneva najdete na spletni strani Reviji Ognjišče in Pastoralnem portalu Pridi in poglej, razlago bože besede dneva pa tukaj. Aktualne stvari so objavljene tudi na spletni strani Evharistija.

Za spoznavanje Svetega pisma so na voljo kratki animirani filmi ter biblične kateheze.

11. Za družine

12. Verouk za otroke
Slovenski katehetski urad pripravlja kateheze za otroke

13. Pomoč žalujočim
Žalovanje v času epidemije koronavirusa

Žalovanje in povezavo na različne članke o tem in tudi informacije za skupine za žalovanje je dostopno na spletni strani: https://duhovnoizpopolnjevanje.si/category/zalovanje/
Navodila slovenskih škofov za preprečevanje epidemije COVID-19 z dne 13.11.2020

Navodila slovenskih škofov za preprečevanje epidemije COVID-19 z dne 13.11.2020

Posted on by

Stanje: 13. november 2020

Navodila slovenskih škofov za preprečevanje epidemije COVID-19

Slovenski škofje pozivamo duhovnike, redovnice in redovnike, pastoralne delavce ter vse katoličane, da spoštujejo ukrepe Vlade RS in NIJZ za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19. Vlada je 12. novembra 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih sprejela Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št 163/20), po katerem je začasno prepovedano združevanje ljudi. Škofje v izogib morebitnim inšpekcijskim in policijskim nadzorom ter finančnim kaznim vse duhovnike pozivamo, da od petka, 13. novembra 2020, do preklica upoštevajo spodaj navedene ukrepe.

1.     Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.

2.     Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov (izjema so člani skupnega gospodinjstva, ki bivajo npr. v župnišču oziroma samostanu).

3.     Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujemo spregled od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).

4.     Verniki naj nedeljske svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede oziroma dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Duhovnikom se priporoča, da prenašajo nedeljske svete maše po spletu pred sveto mašo ob 10.00 oziroma po njej. V tem terminu naj se vernike povabi k spremljanju svete maše na TV Slovenija oziroma Radiu Ognjišče.

5.     Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro, ko bo prejel blagoslov in obhajilo v cerkvi, kapeli ali na drugem primernem kraju. Udeležba pri individualnem obhajilu je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.

6.     V cerkvi je do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev enega vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva. 

7.     Spovedovanje je dovoljeno samo po predhodnem dogovoru. V spovednicah mora biti nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved. 

8.     Sveti krsti, prva sveta obhajila, birme in cerkvene poroke so do nadaljnjega odloženi. Sveti krst se lahko izjemoma podeljuje individualno v krogu članov iste družine oziroma istega gospodinjstva. 

9.     Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.

10.  Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Na pogrebu je lahko navzoča družina oziroma člani skupnega gospodinjstva. 

11.  Kateheza (verouk) in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo na daljavo.

12.  Župnijske pisarna je lahko odprta za srečanje z eno osebo ali eno družino ali enim gospodinjstvom. Duhovnik in vernik naj nosita masko in si pred obiskom in po njem razkužita roke. 

13.  Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.

14.  Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

Za morebitne kršitve vladnega odloka in področne zakonodaje odgovarja župnik oziroma odgovorna oseba. V primeru inšpekcijskega postopka ali ukrepanja policije naj odgovorna oseba to čim prej sporoči Tajništvu SŠK na e-naslov: ssk@rkc.si.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij. Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

Ta navodila začnejo veljati v petek, 13. novembra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 16. oktobra 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

ŠKOFOVA ZAHVALA NA ZAHVALNO NEDELJO

ŠKOFOVA ZAHVALA NA ZAHVALNO NEDELJO

Posted on by

Letošnja zahvalna nedelja nam kliče v spomin tudi besede preroka Izaija, ki pravi: »Ne boj se, Jakob, ne boj se, Izrael! Ne boj se, saj te odkupim, saj te kličem po imenu: Moj si! Če pojdeš čez vodo, bom s teboj, če greš čez reke, te ne poplavijo, če pojdeš skozi ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal!« (Iz 43,1-2). 

Izkušnja korone nam daje priložnost in nas obvezuje, da se Gospodu zahvalimo za zdravilna opozorila in navdihe, ki nam jih po koroni nalaga in pošilja. Kakšna škoda, da kot družba v celoti takšna opozorila in navdihe premalo sprejemamo in premalo upoštevamo. Spomnimo se na Joba, ki je rekel: »Dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« (Job 2,10).

Brez pomisleka se zahvaljujemo tudi našim civilnim oblastem in strokovnim službam, ki tako s svojim znanjem kakor s svojimi pooblastili skrajno resno in zavzeto pripravljajo ustrezna navodila in s svojimi napori odločilno posegajo v potek in razvoj bolezni in nas vljudno vabijo k sodelovanju in upoštevanju njihovih odločitev. 

Zahvaljujemo se tudi našim dekanom in župnikom in vsem pastoralnim delavcem, ki s svojo predanostjo in dobro voljo posredujejo in priporočajo predpise in navodila, ki jih izdaja škofovska konferenca, in v skladu z njimi urejajo in pripravljajo bogoslužja po župnijah, zlasti prve evharistične pogostitve in birme. 

Zahvaljujemo se tudi vsem našim vernikom, ki z velikim razumevanjem in dobrohotnostjo sprejemajo priporočila in navodila in se jih držijo ter potrpežljivo prenašajo pogovore in dogovore, usklajevanja in premike za podeljevanje in prejemanje zakramentov. »Serva ordinem et ordo te servabit!« Ohranjaj red in red te bo ohranil! In naj od Gospoda kmalu pridejo tudi časi olajšanja! (Apd 3,20).

Nabirka letošnje zahvalne nedelje bo za vzdrževanje duhovnikov v Petrovem domu. Čeprav duhovniški dom ni bil predviden niti opremljen za posebno nego, želimo tudi zaradi sedanje korone vsakega duhovnika čim dlje obdržati v lastni oskrbi in negi. S tem namenom zelo priporočam tudi nabirko zahvalne nedelje. »Moj Bog pa vas bo z vsem, česar vi potrebujete, napolnil po svojem bogastvu v slavi, v Kristusu Jezusu« (Flp 4,19). 

Msgr. dr. Jurij Bizjak, škof

Pastirsko pismo o krščanskem pogrebu

Pastirsko pismo o krščanskem pogrebu

Posted on by

Dragi bratje in sestre!

Ob letošnjem prazniku vseh svetih in vernih duš vam želimo škofje spregovoriti o vprašanjih povezanih s smrtjo in krščansko spoštljivim odnosom do človekovega telesa tudi po smrti. Junija letos smo zaradi nekaterih novih dejstev potrdili dopolnjene pastoralne smernice za krščanski pogreb, v oktobru pa je nova navodila o tej tematiki izdala tudi Kongregacija za nauk vere. V spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah se hitro spreminja odnos do smrti in do umrlih. Želimo vam spregovoriti o smrti kot o sestavnem delu življenja, o poslavljanju in žalovanju kot o spominjanju na velikonočno skrivnost in o krščanskem pokopu telesa kot izročanju rajnega v Očetov objem. Med osrednja oznanila Cerkve spada vesela vest o življenju po smrti. Sv. Janez je v videnju gledal »veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti«, tistih, »ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo«. (Raz 7,9.14) Ko v teh dneh obiskujemo grobove rajnih, se zaradi tega upanja v nas naseli veliko veselje, s katerim Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.« (Mt 5,12)

Smrtna ura kot pomemben del življenja

V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih vsega spoštovanja vredno dogajanje. Dotika se naših osebnih doživljanj, ki pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti in strahu. Zelo močnó pa se dotika tudi človeka kot presežnega, verskega bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne zakladnice bogato simboliko in bogoslužna besedila, ki so namenjena tolažbi svojcev rajnega in župnijskemu občestvu. Preko simbolov in besedil nas Sveti Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali tesno povezano z veliko nočjo: kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tudi mi upamo in verujemo, da se bo naša duša ob smrti srečala s svojim Odrešenikom in bo naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti, kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju; od katerega je na nek način odvisna vsa večnost.

Slovo od rajnega in pogrebna slovesnost

Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne slovesnosti zato izrazito izžarevajo vero v posmrtno življenje in jo s simboli izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje ni samo izročitev telesa rajnega zemlji v pričakovanju vstajenja od mrtvih, ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev in krščanske skupnosti ter izraža krščansko vero in upanje v večno življenje. Zato je za krščansko žalovanje zelo primerno, da se ohranja, kjer je še prisotna, ali na novo uvede molitev ob umirajočem in ob mrtvem človeku. To je primerno tudi, ko rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu ter svojcem.

Upadanje krščanskih pogrebov in visok odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo uvršča v sam svetovni vrh (82,9 % v letu 2014), in nekatere nove oblike, kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo, da na kulturo »odrivanja« smrti na rob življenja in čimprejšnjo pozabo rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo smrti«, ki na novo ovrednoti človekovo telo in smrt.

Pokop telesa rajnega je za Katoliško Cerkev še vedno najprimernejša oblika slovesa. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka že brez omejitev prostora in časa. Zato naj se telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču ali drugem svetem kraju. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska besedila (prim. Mt 27,60.64-66 in druga) izpostavljajo podobe polaganja telesa v grob, praznega groba in poveličanega telesa vstalega Jezusa Kristusa. Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovemu vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse kristjane, da, kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa. Pri obredih naj sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega naj se na možen način vključi obhajanje svete maše.

V Sloveniji je postal večinski način pokopa upepelitev in posledično žarni pokop. Razlogov je več, od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov do ideoloških nagibov. Cerkev sprejema tudi ta način, a daje prednost pokopu telesa. V primeru žarnega pokopa mora duhovnik ali drug pastoralni sodelavec previdno preveriti, da odločitev ni bila sprejeta iz veri nasprotnih razlogov – v takem primeru cerkveni obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja do rajnega spodbujamo, da bi se kar v največji možni meri tudi z obredom, poslovili od njegovega telesa še pred upepelitvijo. Marsikje to ni izvedljivo, a potrebno bi bilo iskati v tej smeri nove možnosti, saj je to želja, priporočilo in praksa vesoljne Cerkve. Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati ali hraniti na svetih prostorih (pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena molitev zanje in spomin nanje tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje pepela rajnih doma za kristjane ni primerno.

Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu v morje, v gorah, gozdu ali drugod v naravi, ter pojavljajoče težnje, da pepel rajnega spremenijo v spominske predmete ali ga preoblikujejo v dragulje, je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja ljubezen do narave kot odnos do Boga in občestva Cerkve. Upanje na večno življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno. Če ni določenega kraja pokopa, groba, je zelo okrnjena možnost molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Lahko vodi tudi v razne zlorabe in v nekrščansko pojmovanje človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo bitja ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju določene osebe in se odvzame naslednjim generacijam možnost zgodovinskega spomina.

Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja vstajenja je grob na pokopališču in primeren krščanski pogrebni obred.

V primeru, da se kristjan odloči zapustiti po smrti svoje telo v medicinske raziskovalne namene, kar je delo ljubezni do bližnjega, je primerno, da se pred izročitvijo obhaja obred slovesa od rajnega, ki je podoben tistemu pred upepelitvijo.

Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj prisotne krste ali žare, ki omogočajo pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo, žare iz katerih lahko vzklije rastlina itd.), in za kristjane niso primerne. Zato je treba imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede pokop v drugačnih oblikah od običajnih (krsta, žara), dovoljenje ordinarija. Nekatere komercialne oblike pogreba namreč lahko izražajo nekrščanske, panteistične, naturalistične ali novodobske poglede na človeka.

Kristus je bil položen v grob. Telo je svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno že z zakramentom svetega krsta in drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno s sveto Evharistijo. Zato naj bo naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse spoštljiv in prežet z upanjem in vero v večno življenje.

V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo krščansko obliko slovesa od rajnih, ki vključuje možnost molitve zanje in spomina nanje, vas blagoslavljamo!

 

Vaši škofje

Duhovne spodbude katoliškim vernikom v času epidemije COVID-19

Duhovne spodbude katoliškim vernikom v času epidemije COVID-19

Posted on by

Slovenskim katoličanom ponujamo nekaj duhovnih spodbud za okrepitev vere v času epidemije COVID-19:

1. Spremljanje svete maše ali molitve (rožni venec, adoracija Najsvetejšega ipd.) preko spleta oz. radia ali televizije.

Nacionalne in lokalne medijske hiše ter številne župnije ponujajo prenos v živo svetih maš, adoracije Najsvetejšega zakramenta ter drugih molitev. Prenos je mogoče spremljati tudi na socialnih omrežjih. Verniki naj dejavno spremljajo vsaj nedeljsko sveto mašo preko medijev.

2. Prejem svetega obhajila izven maše
Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975). Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.

3. Dnevno prebiranje Božje besede ali brevirja (www.hozana.si)
Vsak dan verniki naj preberejo odlomek dnevne Božje besede in premišljujejo o vsebini. Berila, psalm in evangelij so navedeni v katoliških koledarjih ter na spletni strani www.hozana.si. Lahko zmolijo del ali celoten brevir.

4. Prejem duhovnega obhajila
Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV ali spletu, s prejemom duhovnega obhajila ter s prejemom svetega obhajila izven maše v domači župniji.

5. Molitev za zdravje
V času epidemije škofje vabijo vse duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, da molijo molitev za zdravje.

6. Sveta tihota
»Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič. Dnevi v tihoti, samoti in popolnem postu so velika pomoč. So neverjetna milost, počasno očiščevanje, osebno srečanje z Bogom … Dnevi v tihoti, samoti in postu, ko se hraniš samo z Božjo besedo, človeku omogočajo, da usmeri svoje življenje k bistvenemu« (kard. Robert Sarah, Moč tihote, misel št. 134). Vernike vabimo, da namenijo čas sveti tihoti.

7. Kateheze (Slovenski katehetski urad)

8. Prostovoljstvo
Slovenska karitas je v sklopu programa youngCaritas  pričela z vseslovenskim povabilom mladim, da izrazijo pripravljenost za sodelovanje v predvidenem  prostovoljskem delu za zagotavljanje pomoči ljudem v stiski v času epidemije. V sklopu prostovoljskega projekta NAŠ KRAJ, NAŠE SRCE se mladi lahko prijavijo za nudenje pomoči ranljivim skupinam v lokalnem okolju.

9. Marijine pesmi
Povezava do Marijinih pesmi, pesmi z notami, Mladinska pesmarica, Musica sarca.

10. Svetnik dneva in razlaga božje besede.
Povezava do besedila o svetniku dneva najdete na spletni strani Reviji Ognjišče in Pastoralnem portalu Pridi in poglej, razlago bože besede dneva pa tukaj. Aktualne stvari so objavljene tudi na spletni strani Evharistija.

Za spoznavanje Svetega pisma so na voljo kratki animirani filmi ter biblične kateheze.

11. Za družine

12. Verouk za otroke
Slovenski katehetski urad pripravlja kateheze za otroke

13. Pomoč žalujočim
Žalovanje v času epidemije koronavirusa

Žalovanje in povezavo na različne članke o tem in tudi informacije za skupine za žalovanje je dostopno na spletni strani: https://duhovnoizpopolnjevanje.si/category/zalovanje/
Vir:  RKC
Priporočila SŠK za obhajanje praznika vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih v času COVID-19

Priporočila SŠK za obhajanje praznika vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih v času COVID-19

Posted on by

Priporočila Slovenske škofovske konference za obhajanje praznika vseh svetih (1. november) in spomina vseh vernih rajnih (2. november) v času epidemije bolezni COVID-19

1. Zaradi zdravstvenih razmer se na praznik vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih opusti tradicionalno obiskovanje sorodnikov in prijateljev. Verniki naj zasebno ali s člani svoje družine (skupnega gospodinjstva) obiščejo samo grobove v domači župniji oz. znotraj svoje statistične regije in tam molijo za rajne.

2. Duhovniki naj blagoslovijo vse grobove na pokopališču z enega samega mesta (pri pokopališki kapeli ali cerkvi, križu oziroma vežici ali ob vhodu), brez blagoslova posameznih grobov in brez navzočnosti vernikov. Blagoslov grobov naj spremlja zvonjenje zvonov župnijske cerkve in pokopaliških kapel. Tako bodo verniki po domovih z molitvijo lažje spremljali to sveto opravilo.

3. Verniki naj med prazniki v domači župniji opravijo sveto spoved, prejmejo sveto obhajilo, darujejo za svete maše za pokojne, opravijo dobro delo in prejmejo odpustek. Kako prejmemo odpustek, je predstavljeno na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji. Zaradi trenutnih razmer, ki so posledica pandemije COVID-19, je popolni odpustek za verne rajne podaljšan za ves mesec november.

4. Namesto nakupov cvetja in sveč škofje vabijo vernike, da pri domačem duhovniku darujejo za svete maše (za svoje pokojne sorodnike, za zdravje v družini, za blagoslov pri delu, za srečen zakon, za uspeh v šoli, za starše, za prijatelje itd.). Župniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne intencije in za vzdrževanje župnije.

5. Škofje vabijo, da se na večer pred praznikom vseh svetih (1. november) in spominom vseh vernih rajnih (2. november) ob 18.00 oglasijo zvonovi po vseh župnijskih cerkvah ter povabijo k družinski in osebni molitvi za rajne (npr. rožni venec).

6. Župniki naj predlog družinske molitve za pokojne za oba večera objavijo na spletni strani svojih župnij. Predlog molitve bo objavljen tudi na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji: https://katoliska-cerkev.si. 

7. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj dosledno uresničujejo državna in cerkvena navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.

 

Slovenska škofovska konferenca

Prenašanje bogoslužnih in pastoralnih dogodkov preko spleta - dodatna navodila slovenskih škofov

Prenašanje bogoslužnih in pastoralnih dogodkov preko spleta – dodatna navodila slovenskih škofov

Posted on by

Škofje ordinariji so na razširjeni dopisni seji Stalnega sveta SŠK, ki je bila 17. oktobra 2020, sprejeli naslednje sklepe, s katerimi dopolnjujejo obstoječa Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19 (15. oktober 2020): 

(1) Škofje poudarjajo stališče papeža Frančiška, ki je v svoji homiliji 17. aprila 2020 opozoril, da vera preko medijev ni Cerkev. Ljudje, ki spremljajo sveto mašo preko spleta, so brez zakramentov in brez občestva. Sveti oče je izpostavil, da so ljudje sicer »povezani« preko digitalnih medijev, vendar niso Cerkev. To je Cerkev v težki situaciji, ki jo Gospod dovoli, toda ideal Cerkve je vedno z ljudstvom in zakramenti. Vedno. (Prim. Paolo Santori, Avvenire, Spletni prenos maš in nevarnost gnoze, 24. aprila 2020).

(2) Škofje poudarjajo, da spremljanje prenosa svete maše po spletu ali drugem mediju ne pomeni občestvenega in zakramentalnega obhajanja svete evharistije.

(3) Škofje ordinariji v izrednem času epidemije dajejo dovoljenje vsem župnikom in duhovnikom svojih škofij, da v župnijah, ki so v t. i. oranžnih in rdečih statističnih regijah:

a. preko spleta prenašajo bogoslužje Božje besede (kesanje, dnevna Božja beseda, nagovor, prošnje, Očenaš, blagoslov) z molitvijo za zdravje ter povabijo vernike, da ob določeni uri oz. urah pridejo v cerkev in tam prejmejo sveto obhajilo;

b. po lastni presoji in glede na pastoralne okoliščine lahko obhajajo sveto mašo brez ljudstva in jo istočasno prenašajo po spletu pod naslednjimi pogoji:

  • da jo duhovnik obhaja v cerkvi ali javni kapeli, medtem ko iz drugih prostorov npr. iz veroučne učilnice ali župnijske pisarne, prenos sv. maše po spletu ni dovoljen;
  • da gre za neposreden prenos svete maše po spletu in ne predvajanje že prej posnete svete maše;
  • da na začetku vernike opozori, da spremljanje prenosa svete maše po spletu še ne pomeni popolne uresničitve zapovedi obhajanja nedeljskega ali prazničnega bogoslužja, saj ne gre za občestveno in zakramentalno obhajanje svete evharistije;
  • da ob koncu svete maše duhovnik skupaj z verniki zmoli molitev za zdravje in povabi vernike, da lahko ob določeni uri oz. urah pridejo v cerkev in prejmejo zakramentalno obhajilo;
  • da duhovnik, poleg splošnih določil, dosledno upošteva vsa določila NIJZ in Slovenske škofovske konference  v zvezi s preprečevanjem okužbe Covid 19;
  • da ob koncu meseca pošlje po e-pošti statistično poročilo o predvajanju svetih maš preko spleta, radia oz. TV, na SŠK (e-naslov: ssk@rkc.si), v katerem navede, kdaj in koliko udeležencev je spremljalo prenos ter kakšne so bile pastoralne koristi takšnih prenosov.

c. Prenašajo preko spleta ljudske pobožnosti (rožni venec, križev pot, molitve za pokojne, litanije, hvalnice in večernice itd.).

d. Izvajajo preko spleta župnijsko katehetsko in pastoralno dejavnost (verouk, zakonske skupine, molitvena srečanja itd.).

Odločitev škofov vstopi v veljavo v soboto, 17. oktobra 2020, in velja do preklica.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19

Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19

Posted on by

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020

Ob upoštevanju državnih predpisov in seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter z namenom preprečitve širjenja epidemije COVID-19 in ohranitve zdravja vernikov slovenski škofje ordinariji sprejemamo naslednja navodila:[1]

Navodila (PDF)

I. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve epidemije Covid-19 označene rdeče

1. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov.
2. Dovoljena je individualna duhovna oskrba vernikov.

  • Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975).
  • Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.
  • Udeležba pri individualni duhovni oskrbi je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
  • Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
  • Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
  • Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
  • Če je mogoče, naj verniki zapustijo cerkev pri drugem izhodu oz. vhodu.

3. Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.
4. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.
5. Krsti, poroke, prva sveta obhajila, birme in druge župnijske slovesnosti so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.
6. Cerkveni pogrebi so dovoljeni z upoštevanjem državnih navodil.
7. Kateheza (verouk) se za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
8. Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo na daljavo.

 

II. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve Covid-19 označene oranžno 

1. Sveta maša

Do nadaljnjega vse svete maše potekajo z največ deset verniki. V število deset so vključeni verniki in duhovnik. Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen.

  1. Pri svetih mašah z omejenim številom vernikov so vsi dolžni upoštevati naslednja navodila:
    a)     Svete maše so lahko samo v cerkvah ali kapelah, izjemoma v drugih prostorih.
    b)    Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
    c)     Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
    d)    Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
    e)     Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
    f)     Verniki morajo udeležbo pri sveti maši predhodno najaviti duhovniku (npr. po telefonu, e-pošti, spletnem obrazcu itd.).
    g)    Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam (NIJZ, policija).
    h)    Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj dva metra in pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.
    i)      Med duhovnikom in verniki naj bo med sveto mašo razdalja vsaj tri metre (razen pri svetem obhajilu).
    j)      Med sveto mašo ni zborovskega in ljudskega petja. Izjemoma lahko pri sveti maši sodeluje organist.
    k)    Duhovnik ima med sveto mašo pokrite ciborije s hostijami za vernike.
    l)      Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
    m)   Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
    n)    Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).
  1. Po sveti maši je cerkev treba obvezno temeljito prezračiti.

3.     Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

 

2. Sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi

1.     Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
2.     Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
3.     Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

3. Kateheza (verouk), javne pobožnosti, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji, župnijske slovesnosti, karitativne ustanove in duhovni seminarji

Do preklica je v župnijah, ki so v oranžnih statističnih regijah, dovoljeno izvajanje kateheze (verouka) v skladu z državnimi pravili za osnovne šole.

  1. Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
  2. Pastoralna in župnijska srečanja do deset oseb so dovoljena pod pogojem, da udeleženci ves čas nosijo zaščitne maske, ohranjajo varnostno razdaljo dva metra in imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
  3. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.
  4. Do nadaljnjega pogostitve ob verskih oz. pastoralnih dogodkih niso dovoljene.
  5. Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

 

III. Splošna določila, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji (v oranžnih in rdečih statističnih regijah) 

1.     Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
2.     Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo,posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.
3.     Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev ali kapelo mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
4.     Ko verniki prihajajo v sakralni prostor za bogoslužje ali za zasebno molitev in odhajajo iz njega, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
5.     Med sveto mašo ali drugim bogoslužjem zadrževanje v zakristiji ni dovoljeno več kot eni osebi.
6.     Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme maševati z udeležbo vernikov in voditi drugih obredov.
7.     Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.
8.     Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).
9.     Do nadaljnjega je pri bogoslužju prepovedano sodelovanje cerkvenih pevskih zborov in ostalih glasbenih skupin. Prav tako so prepovedane pevske vaje.
10.  Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
11.  Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

 

IV. Vabilo k molitvi (velja za vse statistične regije Slovenije)

1.     Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.

 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19,[2] ki so bila v veljavi od 21. julija 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

Za dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnite na: info@rkc.si

MISIJONSKI MESEC OKTOBER 2020

MISIJONSKI MESEC OKTOBER 2020

Posted on by

Letošnje leto, tako zelo prizadeto s pandemijo koronavirusa, predstavlja svojstven izziv tudi za misijonsko dejavnost Cerkve. A odgovor na to, kako bodo misijonarji odgovorili na izzive te svetovne pandemije, lahko najdete v videu, ki so ga posneli v Missio Avstralija in razposlali po vsem svetu. Sporočilo misijonarjev je sledeče: »Mi smo še vedno tu!«.

Misijonska dejavnost Cerkve se bo ob spremenjenih razmerah nadaljevala. In ne samo to: še okrepila se bo! Kakor je greh izziv za še večjo ljubezen, tako je tudi ta težavna situacija izziv za še večjo in bolj zavzeto misijonsko dejavnost. V teh časih koronavirusa nas zato papež Frančišek poziva k solidarnosti. Ta virus nas namreč veliko bolj povezuje, kot pa oddaljuje, čeprav smo primorani držati socialno distanco. Vsi smo v »istem čolnu«, nadaljuje papež, kar pomeni, da moramo »veslati skupaj« in ne vsak zase.

Naslov letošnje misijonske poslanice je vzet iz besed preroka Izaija »Tukaj sem, pošlji mene« (Iz 6,8). Bog namreč tudi danes kliče, kakor je klical v preteklosti. V ta namen so za namen »Papeške misijonske zveze (PMZ)« nastali kratki prispevek naših misijonarjev, ki so pogumno izrekli svoj DA Bogu:
– s. Urša Marinčič, Uganda (video* in članek)
– s. Dorica Sever, Kanada – Inuiti (video* in članek)
– p. Martin Kmetec, Turčija (članek)
– s. Zvonka Mikec, Mozambik (članek)

*video je zaradi potreb PMZ v angleškem jeziku

Širše gledano smo prav vsi misijonarji. Vsak kristjan ima svoje poslanstvo. Poslani pa smo na podlagi klica, ki vznika globoko v notranjosti vsakega izmed nas. Papež Frančišek zato poudarja, da so misijoni prvenstveno notranja stvar. Verni laiki, ki tvorimo veliko večino božjega ljudstva, imamo zato pri poslanstvu oznanjevanja evangelija nenadomestljivo vlogo, saj preko nas neverujoči in drugače verujoči pridejo v prvi stik s Cerkvijo in evangelijem Jezusa Kristusa.
Tudi letošnje osrednje praznovanje Misijonske nedelje, 18. oktobra, bo zato potekalo v ljubljanski nadškofiji, v župniji sv. Helena – Dolsko, rojstnem kraju dr. Janeza Janeža, prvega slovenskega laiškega misijonarja. Letos obhajamo 30-letnico njegove smrti. Kot kirurg je 38 let deloval v Tajvanu, pred tem pa še štiri leta na Kitajskem. Nam laikom je zato v neizmeren zgled pristnega krščanskega življenja, ki se nesebično razdaja za druge. Dr. Janežu je posvečena brošura za molitveno uro oz. devetdnevnico, v kateri je tudi kratek življenjepis.
Najboljši misijonarji smo torej takrat, kadar med nami vlada duh bratstva in ljubezni. Zagotovo pa je eden od izrazov ljubezni tudi solidarnost. V tem duhu se vam v Misijonskem središču Slovenije že vnaprej zahvaljujemo za dar ob Misijonski nedelji. Vaš dar bo po namenu Papeških misijonskih družb šel za potrebe v misijonskih deželah, ki jih je ta pandemija še toliko bolj prizadela.
Najlepša hvala za izkazano dobroto.

http://www.missio.si/