VABILO na pričevanje  Sara in Bojan Doljak PREIZKUŠNJA, RAZLOG ZA OBUP ALI NOVO UPANJE?

Sara in Bojan Doljak sta se pred desetimi leti soočila z nepričakovano diagnozo: multipla skleroza. Čeprav se je staršema dveh otrok življenje obrnilo na glavo, nista vrgla puške v koruzo. Odvetnica Sara danes ne more govoriti, ne hoditi, a še vedno uspešno zastopa stranke na sodišču in predava študentom. Z možem, ki pravi, da je Sara na številnih področjih »neustavljiva«, vodita več zakonskih skupin in pričujeta o življenju z boleznijo.

sobota, 24. 4. 2021, ob 20. uri
Preko Zoom-a, povezava bo poslana na vašo e-pošto, ki jo boste vpisali v elektronski prijavi.

Elektronska prijava, najkasneje do 22. 4. 2021

 

Veselimo se srečanja z vami. 😊
Povabite lahko kogarkoli s posredovanjem te e-pošte, saj je srečanje odprto prav za vse

(mladi, pari v spoznavanju, zakonci, samski…..)

 

        Škofijski odbor za družino

Kontakt za dodatne informacije:

rafko.klemencic@gmail.com

041 862 636

Vprašanja in odgovori ob navodilih slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19

Slovenski škofje so se seznanili z novim Odlokom o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji (z dne 9. aprila 2021) in odpravo prepovedi verskih obredov. Obenem so sprejeli nova navodila, ki določajo obhajanje svetih maš in podeljevanje zakramentov v času epidemije COVID-19 v tednu od 12. do 18. aprila 2021. 

1)        Svete maše

1.1 Pod kakšnimi pogoji je dovoljeno obhajati svete maše z udeležbo ljudstva?
Svete maše z udeležbo vernikov so dovoljene pod naslednjimi pogoji:

a) V cerkvi je lahko toliko vernikov (vključno z bogoslužnimi sodelavci), kolikor zadoščajo predpisu 1 oseba (ali ena družina ali člani skupnega gospodinjstva) na 30 m2. V površino cerkve se šteje vsa notranja površina glavne ladje, stranskih ladij in kapel, prezbiterija in pevskega kora (tlorisna površina).
b) Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature ter katerih člani istega gospodinjstva niso okuženi.
c) Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj 1,5 metra in si pri prihodu ter odhodu razkužiti roke. Pri tem mora biti vsaka druga vrsta (klop) prosta oseb.
d) Duhovnik mora med sveto mašo nositi masko.
e) Med sveto mašo je v skladu z vladnim odlokom prepovedano (zborovsko oz. ljudsko oz. solo) petje, vključno s petjem mašnika. Pri sveti maši lahko sodeluje organist.
f) Duhovnik ima med sveto mašo pokrite posode s hostijami za vernike.
g) Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
h) Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke. Med pristopom k obhajilu naj verniki spoštujejo medosebno razdaljo 1,5 metra.
i) Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).
j) Pred sveto mašo in po njej ni dovoljena nobena oblika zbiranja ali druženja v cerkvi ali pred cerkvijo.
k) Po sveti maši je treba cerkev obvezno temeljito prezračiti. 

1.2 Ali lahko verniki spremljajo sveto mašo na prostem, npr. pred cerkvijo?
Zunaj cerkva oz. bogoslužnih prostorov v skladu s splošno prepovedjo združevanja ne sme priti do združevanja ljudi (npr. poslušanje svete maše pred cerkvijo po zvočniku, organiziranje svete maše na dvorišču ali trgu oz. na travniku).

1.3. Ali lahko darujem sveto mašo z verniki v cerkvi ali kapeli, ki ima manj kot 30 m2 površine?
Če je površina verskega objekta manjša od 30 m2, je kljub temu lahko pri sveti maši navzoča ena oseba oz. člani istega gospodinjstva (družina).

1.4 Ali lahko duhovniki prenašajo svete maše in obrede po spletu?
Duhovniki, ki bodo prenašali svete maše ali druge obrede preko spleta, morajo upoštevati veljavna navodila za Prenašanje bogoslužnih in pastoralnih dogodkov preko spleta – dodatna navodila slovenskih škofov (17. oktober 2020).

1.5 Kako naj verniki nadomestijo odsotnost od nedeljskih svetih maš in prazničnega bogoslužja?
Verniki, ki se med prazniki in ob nedeljah ne bodo udeležili svetih maš ter drugih bogoslužnih opravil, naj spremljajo po medijih ter prejmejo duhovno obhajilo. Doma oz. v družini naj posvetijo čas molitvi, prebiranju Božje besede in naj darujejo za potrebe domače župnije (prim. ZCP, kann. 1245 in 1248 § 2). Prenosi svetih maš, ki jih darujejo škofje, so na Televiziji Slovenija, Radiu Ognjišče in Tv Exodus.

 

2)        Zakramenti

2.1 Ali lahko verniki prejmejo zakrament svete spovedi?
Spovedovanje je dovoljeno ob spoštovanju naslednjih navodil: v spovednicah mora biti nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu ali po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je samo osebna spoved.

2.2 Ali so dovoljeni sveti krsti in poroke?
Podeljevanje zakramentov sv. krsta in krščanskega zakona je dovoljeno ob smiselnem upoštevanju določil za sv. maše.

2.3 Kako je s podeljevanjem zakramentov prvih svetih obhajil in birm?
Škofije bodo pripravile navodila za obhajanje prvih svetih obhajil in svetih birm ter jih posredovale župnikom.

2.4 Ali lahko bolniki, ostareli in umirajoči prejmejo sveto bolniško maziljenje? Ali lahko duhovnik obišče bolnika v bolnišnici oz. domu za ostarele?
Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.

 

3)        Individualna duhovna osrkba vernikov

3.1 Ali lahko verniki prejmejo sveto obhajilo izven maše?
Župnik lahko glede na epidemiološki položaj in zagotovitev ustrezne dostopnosti do duhovne oskrbe vsem vernikom odloči, da se namesto oz. poleg svete maše zagotovi skupni prejem svetega obhajila izven svete maše. Pri tem je potrebno upoštevati vse zgoraj naštete ukrepe oz. omejitve, ki veljajo za svete maše. Udeležba pri individualnem obhajilu je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav. Duhovniki naj določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure, ko bodo vernikom individualno podelili sveto obhajilo izven svete maše. Med termini naj bo dovolj časa, da ne pride do združevanja.

3.2 Ali lahko v cerkvi poteka molitev vernikov?
V cerkvi je dovoljena zasebna molitev vernikov v skladu z omejitvami, ki veljajo za svete maše.

3.3 Ali so dovoljeni cerkveni pogrebi?
Cerkveni pogrebi so dovoljeni v skladu z navodili komunalnih služb in predpisov vlade ter NIJZ. Z namenom, da se čakalne vrste za upepelitev skrajšajo in v krščanskem spoštovanju do teles pokojnih, vernike vabimo, da svoje rajne sorodnike pokopljejo na klasičen način s krsto.

 

4)        Kateheza in pastoralna dejavnost

4.1 Ali lahko poteka župnijska kateheza (verouk) in druga izobraževanja?

Kateheza (verouk) in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo samo na daljavo preko spleta. Prav tako se izvajajo na daljavo vse oblike pastoralnih dogodkov kot so molitvene skupine, zakonske skupine, sestanki, verska izobraževanja, duhovne vaje itd. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine. Dokler vlada ne bo sprejela ustreznega odloka in dovolila versko izobraževalno dejavnost velja, da je izvajanje verouka in drugih pastoralnih dejavnosti »v živo« prepovedano. Razlog za prepoved izvajanja verouka je v tem, da pri verouku prihaja do mešanja otrok iz različnih razredov oz. šol, kar lahko dodatno vpliva na širjenje epidemije. 

 

5)        Župnijska pisarna

5.1 Ali so lahko odprte župnijske pisarne, cerkveni arhivi in drugi cerkveni uradi?
Župnijske pisarna je lahko odprta za srečanje z eno osebo ali eno družino ali enim gospodinjstvom. Duhovnik in vernik naj nosita masko ter si pred obiskom in po njem razkužita roke. 

 

6)        Cerkvene karitativne ustanove

6.1 Kako naj delujejo cerkvene karitativne ustanove v času epidemije?
Karitativne ustanove in katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

 

7)        Splošna priporočila

7.1 Ali je priporočljiva uporaba aplikacije #Ostanizdrav?
Škofje duhovnikom in vernikom priporočajo, naj na svoje telefone namestijo aplikacijo #Ostanizdrav.

7.2 Kam se lahko obrne župnik oz. rektor ali druga odgovorna oseba v primeru inšpekcijskega postopka? 
Za morebitne kršitve vladnega odloka in področne zakonodaje odgovarja župnik oziroma odgovorna oseba (gvardijan, rektor, direktor). V primeru inšpekcijskega postopka ali ukrepanja policije naj odgovorna oseba to čim prej sporoči Tajništvu SŠK na e-naslov: info@rkc.si.

7.3 Kako lahko verniki podprejo svojega duhovnika in domačo župnijo?
Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo za svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. 

7.4 Kje so objavljene dodatne informacije o verskem življenju v času epidemije?
Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije. Slovenskim katoličanom ponujamo nekaj duhovnih spodbud za okrepitev vere v času epidemije COVID-19 na posebni spletni strani Katoliške cerkve. Za dodatne informacije lahko posredujejo sporočilo na: info@rkc.si

7.5 Kdaj bodo omiljeni ukrepi in bo dovoljeno večje število ljudi pri svetih mašah?
Škofje bodo navodila prilagajali glede na tedenske odločitve vlade. 

Slovenski škofje pozivajo duhovnike, redovnice in redovnike, pastoralne delavce ter vse katoličane, da spoštujejo ukrepe Vlade RS in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19. Omejitve našega verskega življenja so neizogiben napor, da lahko obvarujemo sebe in svoje bližnje pred okužbo.

 

Tajništvo SŠK

Navodila slovenskih škofov za čas od 12. aprila do 18. aprila 2021

Slovenski škofje so se seznanili z novim Odlokom o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji (z dne 9. aprila 2021). Na osnovi omenjenega odloka so za čas od 12. aprila do 18. aprila 2021 sprejeli naslednja navodila:

  1. Vsi duhovniki in verniki naj okrepijo molitev za bolnike in konec epidemije.
  2. Svete maše se izvajajo samo v cerkvah in v skladu z določilom 30 m2 na osebo oz. člane istega gospodinjstva. V kolikor je površina verskega objekta manjša od 30 m2 je kljub temu lahko pri sveti maši navzoča ena oseba oz. člani istega gospodinjstva (družina). 
  3. Petje pri verskih obredih  v prisotnosti vernikov ni dovoljeno. Med verskim obredom lahko na orgle igra organist oz. glasbeno spremlja drug instrumentalist. Petje je izjemoma dovoljeno pri svetih mašah, ki se prenašajo po TV oz. radiu in pri njih niso navzoči verniki. 
  4. Verniki lahko prejemajo sveto obhajilo izven svete maše; duhovniki naj k obhajilu povabijo svoje vernike, ki se niso mogli udeležiti svete maše.
  5. Ob smiselnem upoštevanju določil za svete maše, je dovoljeno obhajanje zakramentov spovedi, krsta, poroke in drugih bogoslužij.
  6. Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju vladnih odlokov in priporočil NIJZ.
  7. Ko se bo epidemiološka slika začela izboljševati, bodo škofije pripravile navodila za obhajanje prvih svetih obhajil in svetih birm ter jih posredovale župnikom.
  8. Verouk (kateheza) in vsa druga pastoralna dejavnost se do nadaljnjega izvaja na daljavo.
  9. Cerkveni pogrebi so dovoljeni v skladu z navodili komunalnih služb in predpisov vlade ter NIJZ.
  10. Župnijska pisarna je lahko odprta pod pogojem, da je naenkrat v pisarni poleg duhovnika samo ena oseba oz. člani istega gospodinjstva.

Dodatna pojasnila glede izvajanja verske in pastoralne dejavnosti so na voljo na posebni spletni strani.

Škofje pozivajo duhovnike, redovnice in redovnike, naj bodo na voljo vernikom ter naj pri tem upoštevajo vladne odloke in priporočila NIJZ za zaščito zdravja. 

Škofje bodo navodila prilagajali glede na tedenske odločitve vlade. 

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Velika noč Gospodovega vstajenja 2021

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 4. aprila.[1]

Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja.[2] Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.


Izredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021

Vprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021


Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih,[3] ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.[4]

Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.[5] Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35).

Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah.

Aleluja

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov.

Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja.

Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.


Velikonočni ponedeljek

Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Zaradi letošnje epidemije tradicionalni obiski na ta dan odpadejo in jih lahko nadomestimo s klicem ali prazničnim sporočilom.


[1] O krščanskem praznovanju velike noči v prvih desetletjih ni zgodovinskih podatkov. Kristjani iz judovstva so veliko noč obhajali s svojimi rojaki, vendar z novo vsebino – kot spomin na Jezusovo odrešilno trpljenje in vstajenje. Nicejski koncil (325) je uzakonil, da veliko noč praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski polni luni, to pa je lahko od 22. marca do 25. aprila.
[2] Prim. C. Sorč, Troedini Bog, v: Priročnik dogmatične teologije, Družina 2003, 124.
[3] Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 16,21–28; Mr 8,31–9,1 in Lk 9,22–27); Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 17,22–23; Mr 9,30–32 in Lk 9,43b–45); Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje (prim. Mt 20,17–19; Mr 10,32–34 in Lk 18,31–34).
[4] Prim. C. Sorč, Troedini Bog, v: Priročnik dogmatične teologije, Družina 2003, 127.
[5] Prim. odlomke o Jezusovem vstajanju in prikazovanjih: Mt 28,1–20; Mr 16,1–18, Lk 24,1–49 in Jn 20,1–21,25.

Vprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021

1.    Svete maše

1.1 Ali lahko duhovnik daruje sveto mašo z verniki?
Svete maše z udeležbo ljudstva so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so le zasebne maše duhovnika brez prisotnosti vernikov (izjema so člani skupnega gospodinjstva, ki bivajo npr. v župnišču oziroma samostanu).

1.2 Kako naj verniki nadomestijo odsotnost od svetih maš in prazničnega bogoslužja?
Verniki, ki se med velikonočnimi prazniki in ob nedeljah ne bodo udeležili svetih maš ter drugih bogoslužnih opravil, naj obrede velikega tedna spremljajo po medijih ter prejmejo duhovno obhajilo. Doma oz. v družini naj posvetijo čas molitvi, prebiranju Božje besede in naj darujejo za potrebe domače župnije (prim. ZCP, kann. 1245 in 1248 § 2).[1]

1.3 Kako je s prenosi bogoslužij po televiziji in radiu?
Duhovnikom se priporoča, da v župnijskih oznanilih in na župnijski spletni strani objavijo spored prenosa svetih maš krajevnega (nad)škofa iz stolne cerkve.

1.4 Ali lahko duhovniki prenašajo svete maše in obrede po spletu?
Duhovniki, ki bodo prenašali svete maše ali druge obrede preko spleta, morajo upoštevati veljavna navodila za Prenašanje bogoslužnih in pastoralnih dogodkov preko spleta – dodatna navodila slovenskih škofov (17. oktober 2020).

2.    Individualna duhovna oskrba

2.1 Ali lahko prejmem sveto obhajilo? Če da, kako?
Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro, ko bo prejel blagoslov in obhajilo v cerkvi, kapeli ali na drugem primernem kraju. Udeležba pri individualnem obhajilu je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav. Duhovniki naj določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure, ko bodo vernikom individualno podelili sveto obhajilo izven svete maše. Med termini naj bo dovolj časa, da ne pride do združevanja.

2.2 Ali so lahko cerkve odprte za osebno molitev?
Cerkve so odprte zgolj za zasebno molitev.

3.    Sveta spoved

3.1 Ali lahko prejmem zakrament svete spovedi?
Spovedovanje je dovoljeno samo po predhodnem dogovoru. V spovednicah mora biti nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu ali po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je samo osebna spoved.

4.    Praznovanje Velike noči 2021 v času epidemije

Veliki četrtek, 1. april 2021

4.1 Kdaj bodo duhovniki obhajali krizmeno mašo s svojim škofom?
Krizmena maša na veliki četrtek bo prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.

4.2 Kako naj duhovnik obhaja večerno mašo velikega četrtka?
Vsem župnikom (duhovnikom) se za ta dan izjemoma dovoljuje, da obhajajo večerno sveto mašo ob 18h v zaprti cerkvi brez udeležbe vernikov. Umivanje nog, že dano na izbiro, se opusti. Ob koncu svete maše se opusti procesijo z Najsvetejšim zakramentom. Najsvetejše se shrani v tabernakelj. Duhovniki, ki ne morejo obhajati svete maše, zmolijo večernice (prim. Liturgia Horarum). Župnik naj vernikom sporoči, kdaj bo obhajal večerno mašo, in jih povabi, da se mu pridružijo v duhu in zmolijo rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo dnevno Božjo besedo. Po večerni sveti maši zvonovi utihnejo.

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 10.00 – Krizmena sv. maša iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 18.00 – Večerna sv. maša velikega četrtka iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 18.30 – Večerna sv. maša velikega četrtka iz ljubljanske stolnice (RADIO OGNJIŠČE)

Veliki petek, 2. april 2021

4.3 Kako bo potekal obred velikega petka v stolnih cerkvah?
Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.

4.4 Kako naj duhovnik opravi obred velikega petka?
Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):

IX b. Za preizkušane v času epidemije
Molimo za vse, ki trpijo zaradi posledic trenutne epidemije, da bi Bog Oče naklonil zdravje bolnikom, moč zdravstvenim delavcem, tolažbo družinam in zveličanje vsem pokojnim žrtvam.
Tiha molitev. Nato duhovnik nadaljuje:
Vsemogočni večni Bog, varno zavetje trpečih; usmiljeno se ozri na trpljenje svojih otrok, ki trpijo zaradi te epidemije. Olajšaj bolečine bolnikom in daj moči tistim, ki zanje skrbijo. Sprejmi v svoj mir vse, ki so umrli, in daj, da bo v času te preizkušnje vsak od nas našel zavetje v tvojem usmiljenju. Po Kristusu, našem Gospodu.
O. Amen.

4.5 Kako se lahko verniki duhovno pridružijo obredu velikega petka v domači župniji?
Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00. Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška. Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.

4.6 Ali bo letos potekala tradicionalna nabirka za Sveto deželo?
Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka predvidoma na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2021) oz. drug datum, ki bo sporočen naknadno.

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 10.00 – Pasijon po Marku (TV SLO 2)
  • Ob 18.00 – Bogoslužje v čast Gospodovemu trpljenju iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 18.30 – Bogoslužje v čast Gospodovemu trpljenju – ljubljanska stolnica (RADIO OGNJIŠČE)
  • Ob 21.00 – Križev pot iz Vatikana (TV SLO 2, TV EXODUS)

Velika sobota, 3. april 2021

4.7 Ali letos bo možnost prevzema blagoslovljenega ognja?
Blagoslov in delitev ognja letos odpade.

4.8 Kako bo letos potekal blagoslov velikonočnih jedil?
Škofje ordinariji določajo, da je letos zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu. Škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00.

4.9 Ali lahko verniki sami doma blagoslovijo velikonočnia jedila?
Verniki lahko doma sami, v moči svojega krsta, spoštljivo blagoslovijo jedila po naslednjem obredu:

Blagoslov velikonočnih jedil

1. Znamenje križa

2. Desetka rožnega venca

3. Božja beseda

Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3). 

Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih. 

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).

Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta. 

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. 

4.10 Kako duhovnik opravi velikonočno vigilijo?
Duhovniki velikonočno vigilijo opravijo ob 18.00 sami zgolj v zaprtih župnijskih cerkvah. Na začetku se opusti začetek vigilije ali lucernarij, prižiganje ognja. Takoj se prižge svečo. Procesijo se opusti, nato pa mašnik izreče velikonočno oznanilo (Exsúltet). Sledi besedno bogoslužje. Pri krstnem bogoslužju se samo obnovijo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, št. 55). Sledi evharistično bogoslužje. Duhovnik, ki se na noben način ne more udeležiti obhajanja velikonočnega bdenja v cerkvi, zmoli opravilo bogoslužnega branja za velikonočno nedeljo (prim. Liturgia Horarum).Župnik naj vernike seznani, da bo ob 18.00 obhajal velikonočno vigilijo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Verniki so povabljeni, da spremljajo obred s prižganimi svečami v svojih domovih. Zvonovi po velikonočni vigiliji lahko spet zvonijo.

4.11 Ali bodo potekale vstajenjske procesije?
Vstajenjske procesije letos odpadejo. 

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 15.00 – Blagoslov jedil iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
  • Ob 18.30 – Velikonočna vigilija – ljubljanska stolnica (RADIO OGNJIŠČE)
  • Ob 19.30 – Velikonočna vigilija iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 19.58 – Velikonočna poslanica slovenskih škofov (TV SLO 1)

Velika noč, 4. april 2021

4.12 Kako naj verniki letos praznujejo Veliko noč Gospodovega vstajenja?
Župniki ob 8.00 zvonijo z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonočnega praznika. Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:

Blagoslov velikonočnega zajtrka

Znamenje križa.

Oče naš.

Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

4.13 Kako naj duhovnik daruje velikonočno sveto mašo?
Župniki (duhovniki) darujejo velikonočno sveto mašo sami v svojih zaprtih župnijskih cerkvah brez udeležbe vernikov in brez somaševanja. Župnik naj obvesti župljane, kdaj bo obhajal sveto mašo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. 

4.14 Kdaj lahko verniki spremljajo prenos prazničnih svetih maš in bogoslužij?
Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos velikonočne svete maše preko medijev ter prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00.

Duhovnik povabi vernike k spremljanju neposrednih prenosov:

  • Ob 10. 00 – Sv. maša iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
  • Ob 10.00 – Sv. maša iz Vatikana (TV EXODUS)
  • Ob 11.10 – Kratek film o sv. Frančišku (TV SLO 1)
  • Ob 11.20 – oddaja Obzorja duha (TV SLO 1)
  • Ob 11.55 – Blagoslov svetega očeta Frančiška Urbi et Orbi (TV SLO 1)
  • Ob 12.00 – Blagoslov svetega očeta Frančiška Urbi et Orbi (TV EXODUS)

Velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2021

4.15 Ali so letos dovoljeni obiski sorodnikov in prijateljev?
Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije. 

Bela nedelja oziroma nedelja Božjega usmiljenja, 11. april 2021

4.16 Kako bomo letos praznovali nedeljo Božjega usmiljenja?
Škofje in duhovniki bodo opravili sveto mašo sami in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi.

Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike

4.17 Ali še vedno velja poseben odpustek vernikom s koronavirusom in njihovim svojcem, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih?
Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).

5.    Sveti krsti, prva sveta obhajila, birme in cerkvene poroke

5.1 Ali so dovoljeni sveti krsti, prva sveta obhajila in birme?
Sveti krsti, prva sveta obhajila, birme in cerkvene poroke so do nadaljnjega odloženi. Sveti krst se lahko izjemoma podeljuje individualno v krogu članov iste družine oziroma istega gospodinjstva v primeru življenje nevarnosti. Podelitev ostalih zakramentov je prestavljeno na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.

6.    Bolniško maziljenje

6.1 Ali lahko bolniki, ostareli in umirajoči prejmejo sveto bolniško maziljenje? Ali lahko duhovnik obišče bolnika v bolnišnici oz. domu za ostarele?
Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.

7.    Cerkveni pogrebi

7.1 Ali so dovoljeni cerkveni pogrebi?
Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Na pogrebu je lahko navzoča samo ena družina oziroma člani skupnega gospodinjstva.

8.    Župnijska kateheza (verouk) in pastoralni dogodki

8.1 Ali lahko poteka župnijska kateheza (verouk) in druga izobraževanja?
Kateheza (verouk) in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo samo na daljavo preko spleta. Prav tako se izvajajo na daljavo vse oblike pastoralnih dogodkov kot so molitvene skupine, zakonske skupine, sestanki, verska izobraževanja, duhovne vaje itd. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.

9.    Delovanje župnijskih pisarn in cerkvenih uradov

9.1 Ali so lahko odprte župnijske pisarne, cerkveni arhivi in drugi cerkveni uradi?
Skladno s pismom škofov je župnijska pisarna lahko odprta za srečanje z eno osebo samo za nujne in neodložljive zadeve, ki jih ni mogoče urediti na daljavo. Duhovnik in vernik morata nosita masko ter si pred obiskom in po njem razkužita roke. Škofijske pisarne in drugi cervkeni uradi ter cerkveni arhivi so zaprti za obiskovalce. Kjer je mogoče, naj zaposleni svoje delo opravijo od doma.

10. Karitativne ustanove

10.1 Kako naj delujejo cerkvene karitativne ustanove v času ustavitve javnega življenja v državi?
Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov in priporočil NIJZ.

11. Splošna vprašanja 

11.1 Kam se lahko obrne župnik oz. rektor ali druga odgovorna oseba v primeru inšpekcijskega postopka? 
Za morebitne kršitve vladnega odloka in področne zakonodaje odgovarja župnik oziroma odgovorna oseba (gvardijan, rektor, direktor). V primeru inšpekcijskega postopka ali ukrepanja policije naj odgovorna oseba to čim prej sporoči Tajništvu SŠK na e-naslov: info@rkc.si.

11.2 Kako naj zvonijo cerkveni zvonovi v času praznikov in ustavitve javnega življenja?
Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih.

11.3 Kako lahko verniki podprejo svojega duhovnika in domačo župnijo?
Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo za svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. 

11.4 Kje so objavljene dodatne informacije o verskem življenju v času epidemije?
Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije. Slovenskim katoličanom ponujamo nekaj duhovnih spodbud za okrepitev vere v času epidemije COVID-19 na posebni spletni strani Katoliške cerkve. Za dodatne informacije lahko posredujejo sporočilo na: info@rkc.si

 

Slovenski škofje pozivajo duhovnike, redovnice in redovnike, pastoralne delavce ter vse katoličane, da spoštujejo ukrepe Vlade RS in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19. Omejitve našega verskega življenja so neizogiben napor, da lahko obvarujemo sebe in svoje bližnje pred okužbo.

 

Tajništvo SŠK

Izredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021

Izredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 (PDF)

Dragi sobratje duhovniki, redovnice, redovniki, diakoni, bogoslovci, dragi bratje in sestre!

Letošnja Velika noč poteka tako kot lanska v znamenju epidemije koronavirusa. Skozi vse leto smo upali, da se bodo razmere izboljšale, pa se nam do zdaj to ni posrečilo. Uresničuje se Salomonov pregovor, ki pravi: »Pričakovanje, ki se oddaljuje, stiska srce, upanje, ki prihaja, je drevo življenja« (Prg 13,12). Tudi vsem, ki se vam ob misli na epidemijo zdi, da se vaše pričakovanje oddaljuje, kličemo s piscem Pisma Hebrejcem: »Zato vzravnajte onemogle roke in klecava kolena ter napravite za svoje noge ravna pota, da se to, kar šepa, ne bo izvinilo, marveč bo ozdravelo!« (Heb 12,12-13).

Vstopamo že v drugo leto epidemije koronavirusa in največji spremembi, ki ju doživljamo in ju moramo sprejeti, sta veliko omejevanje javnega, družbenega in cerkvenega življenja ter obračanje navznoter, v manjše skupnosti in gospodinjstva, v svoje družine ter v svoje duše in svoja srca – kakor je Gospod naročil Petru: »In ti, ko boš nekoč šel vase, potrdi svoje brate!« (Lk22,32). Tako kot ostalo javno in družbeno življenje se obračajo navznoter tudi naši verski obredi in naše verske slovesnosti. Vabimo in spodbujamo vas, da vse velikonočne obrede in slovesnosti, ki so izvedljive v krogu družin in gospodinjstev, pripravite s preprostim srcem in jih opravite v krogu svojih domačih.

Zaupamo stroki in oblastem ter se jim zahvaljujemo za nadčloveške napore, ki jih vlagajo v omejevanje in preprečitev širjenja epidemije. Velikonočni čas pa je s slavjem vstajenja našega Gospoda še večji vir trdnega upanja in prepričanja v zmago velikonočnega Jagnjeta, v zmago krotkosti in potrpežljivosti, v zmago dobrote in ljubezni: »To sem vam povedal, da bi v meni imeli mir. Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte, jaz sem svet premagal!« (Jn 16,33). Kakor zvečer tistega dne, prvega v tednu, naj vstali Gospod tudi letos vstopi v vaše hiše in v vaše domove in vam prinese velikonočni pozdrav: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19-20).

V skladu z vladnim odlokom škofje podajamo naslednja navodila:

  1. Svete maše z udeležbo ljudstva so do nadaljnjega odpovedane. Cerkve ostanejo odprte za osebno molitev vernikov, individualni prejem svetega obhajila in zakrament svete spovedi. Duhovniki naj vernikom omogočijo dostop do blagoslovljene vode za domačo rabo.
  1. Župnijska pisarna in drugi cerkveni uradi so lahko odprti za srečanje z eno osebo samo za nujne in neodložljive zadeve, ki jih ni mogoče urediti na daljavo. 
  1. Zaradi izrednih razmer naj verniki spremljajo neposredne prenose svetih maš in prazničnih bogoslužij po televiziji, radiu ali spletu iz krajevne stolnice. Posodobljen spored prenosov je na voljo na spletni strani Katoliške cerkve.
  1. Škofje določamo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Na Veliko noč naj duhovniki zvonijo ob 8. uri zjutraj in s tem vernike povabijo k velikonočnemu zajtrku.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

Izredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021 (PDF)

Pojasnilo SŠK: V trenutnih razmerah so za katoličane vsa cepiva etično sprejemljiva

V zadnjih dneh so mediji povzeli stališče SŠK glede cepljenja proti COVID-19, ki je bilo objavljeno na spletni strani katoliške cerkve konec letošnjega januarja. Na SŠK pojasnjujemo, da so škofje v svoji izjavi poudarili, da je cepljenje koristno ter da naj bo cepljenje brezplačno, prostovoljno in da se ne sme diskriminirati tistih, ki se npr. iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Katoliška cerkev vabi vse katoličane, da se po posvetu z osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje ter s tem zaščitijo svoje zdravje in zdravje bližnjih. Glede na omejeno količino cepiv, ki je v Sloveniji na voljo, verniki trenutno nimajo možnosti izbire, s katerim cepivom se bodo cepili. Zato je SŠK mnenja, da se lahko verniki cepijo z vsemi dostopnimi cepivi: Pfizer-BioNTech, Moderna in AstraZeneca. Na SŠK pričakujemo, da bo država čim prej zagotovila večje količine cepiv in s tem tudi možnost, da se katoličani odločimo za tista cepiva, ki so moralno ustreznejša.

Dr. Tadej Strehovec

Generalni tajnik SŠK

Navodila za obhajanje bogoslužij v velikem tednu 2021

Glede na epidemiološko stanje, ki bo v času praznikov, lahko posamezne škofije omenjena navodila prilagodijo.

Navodila PDF

Slovenski škofje smo na 121. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 8. marca 2021, sprejeli navodila za obhajanje bogoslužij v velikem tednu 2021. Izredne razmere, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, še vedno narekujejo, da letošnje velikonočne praznike obhajamo na prilagojen način. Pri tem moramo vsi, duhovniki in verniki, upoštevati odloke Vlade RS (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji), priporočila NIJZ in Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19 z dne 18. decembra 2020. Škofje duhovnike in vernike ponovno vabimo, da dosledno spoštujejo vsa navodila za ohranjanje zdravja in omejitev širjenja epidemije, predvsem pravilno nošenje zaščitne maske, razkuževanje rok in ohranjanje medsebojne razdalje.

Vernike vabimo, da se udeležijo bogoslužij v domači župniji. Prenose bogoslužij naj spremljajo samo, če resne okoliščine (npr. starostne omejitve, rizične skupine) onemogočajo udeležbo v cerkvi. Duhovniki lahko bogoslužja neposredno prenašajo le, če je to potrebno, pri tem pa naj vedno pazijo na spoštljivo obhajanje svetih skrivnosti.

Za vsa bogoslužja velikega tedna velja, da izberemo ustaljen čas, medtem ko naj bodo večerna bogoslužja ob 18.00, da se lahko verniki zaradi večerne omejitve gibanja v miru vrnejo na svoj dom. Navodila upoštevajo Noto škofom in škofovskim konferencam o obhajanju velikega tedna, ki jo je izdala Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov.[1]

1.     Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja (28. marec 2021)

Ker se na to nedeljo Cerkev spominja Kristusovega vhoda v Jeruzalem, se glede na do sedaj veljavne predpise določeno število vernikov zbere v cerkvi (v cerkvi je naenkrat lahko zbrano število oseb, ki ustreza ena oseba ali družina na 30m2 površine notranjosti cerkve), ostali pa pred cerkvijo (z masko in upoštevanjem razdalje, na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), kamor pride duhovnik z ministranti, ki nosijo v rokah oljčne vejice ali butare. Duhovnik nagovori vernike ter blagoslovi cvetje in zelenje. Petje se opusti. Sledi slovesni vstop v cerkev (gl. druga oblika v RM, str. 103), med katerim zvonijo zvonovi. Med slovesnim vstopom duhovnik kropi cvetje in zelenje vernikov v cerkvi. Kjer se zdi primerneje, lahko k oltarju pristopimo s preprostim vstopom. V tem primeru se začne maša s križem, v primeru slovesnega vstopa pa z glavno mašno prošnjo. Vloge kronista in drugih nastopajočih oseb v pasijonu (evangeliju) bere diakon ali laik, ki stoji pri ambonu, duhovnik pa pri oltarju bere vlogo Jezusa.

2.     Veliki četrtek – krizmena maša

Čas obhajanja krizmene maše bo določil vsak škof ordinarij za svojo škofijo. Po navadi jo obhajamo v četrtek dopoldan, zaradi epidemije pa jo lahko opravimo na določen dan v velikonočnem času. Pri maši potekata obred obnovitve duhovniških obljub in obred blagoslovitve svetih olj, ki se opravita v dosedanji obliki.

3.     Veliki četrtek – sveta maša Gospodove večerje (1. april 2021)

Pri maši se opusti obred umivanja nog, medtem ko se na koncu maše Najsvetejše odnese v stranski oltar, kjer je lahko tudi krajše češčenje, ne da bi se verniki za češčenje posebej približali oltarju.

4.     Veliki petek Gospodovega trpljenja (2. april 2021)

Za branje pasijona velja isto kot na cvetno nedeljo: pri ambonu bere diakon ali laik vse vloge razen Jezusovih besed, ki jih bere duhovnik pri oltarju.

Pri slovesnih prošnjah za vse potrebe (glede na okoliščine lahko kakšno tudi izpusti) duhovnik na koncu doda še prošnjo: 

IX b. Za preizkušane v času epidemije
Molimo za vse, ki trpijo zaradi posledic trenutne epidemije, da bi Bog Oče naklonil zdravje bolnikom, moč zdravstvenim delavcem, tolažbo družinam in zveličanje vsem pokojnim žrtvam.

Tiha molitev. Nato duhovnik nadaljuje:
Vsemogočni večni Bog, varno zavetje trpečih, usmiljeno se ozri na trpljenje svojih otrok, ki trpijo zaradi te epidemije. Olajšaj bolečine bolnikom in daj moči tistim, ki zanje skrbijo. Sprejmi v svoj mir vse, ki so umrli, in daj, da bo v času te preizkušnje vsak od nas našel zavetje v tvojem usmiljenju. Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

Pri češčenju križa le duhovnik poljubi križ, verniki pa ga lahko počastijo s poklekom ali priklonom ali tako, da na svojem mestu v klopi nekaj časa molče klečijo.

5.     Velika sobota – češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu in blagoslov velikonočnih jedi (3. april 2021)

Jutranji blagoslov ognja se lahko opravi po obredu. Verniki naj k ognju prihajajo posamezno (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), prižgejo »gobe« ter se ob upoštevanju nošenja mask in medsebojne razdalje brez druženja vrnejo na svoje domove.

Verniki lahko – glede na dosedanja določila NIJZ za udeležbo pri bogoslužju –, prihajajo v cerkev počastit Najsvetejše, medtem ko duhovnik lahko blagoslovi velikonočna jedila (v cerkvi je naenkrat lahko zbrano število oseb, ki ustreza ena oseba ali družina na 30m2 površine notranjosti cerkve). To lahko stori vsake pol ure. Duhovnik gre lahko tudi k obpotnim znamenjem in na prostem blagoslovi velikonočna jedila (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), verniki pa morajo pri tem upoštevati medsebojno razdaljo in nositi maske.

6.     Velikonočna vigilija (3. oziroma 4. april 2021)

Lahko se obhaja po ustaljenem predpisanem obredu ob upoštevanju navodil NIJZ in škofovske konference za bogoslužje. 

7.     Vstajenska in ostale svete maše (4. april 2021)

Obred vstajenja se opravi po ustaljeni navadi. Procesija okrog cerkve je dopustna le, če verniki nosijo maske in upoštevajo določeno medsebojno razdaljo (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb). Ker petje odpade, lahko med procesijo zvonijo zvonovi.

Duhovniki lahko na velikonočno nedeljo zaradi večjega števila vernikov obhajajo štiri maše.

Navodila veljajo tudi za bogoslovno semenišče, katoliške študentske in dijaške domove, redovne hiše in druge skupnosti Bogu posvečenega življenja.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Sporočilo svetega očeta za post 2021

»Glejte, v Jeruzalem gremo…« (Mt 20,18).
Post: čas za prenovo vere, upanja in ljubezni.

Dragi bratje in sestre,

ko Jezus svojim učencem naznani svoje trpljenje, smrt in vstajenje v izpolnitev Očetove volje, jim razkrije globok pomen svojega poslanstva in jih pokliče, naj se mu pridružijo za odrešenje sveta. 

Ko hodimo po poti posta, ki nas vodi k velikonočnim praznovanjem, se spominjamo Njega, ki »je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,8). V tem času spreobrnjenja prenovimo svojo vero, zajemimo »živo vodo« upanja in z odprtim srcem sprejmimo Božjo ljubezen, ki nas spreminja v brate in sestre v Kristusu. Med velikonočno vigilijo bomo obnovili obljube našega krsta, da se bomo po delovanju Svetega Duha prerodili v nove moške in ženske. A že pot posta je, tako kot celotno krščansko potovanje, vsa v luči vstajenja, ki spodbuja čustva, drže in odločitve tistega, ki hoče slediti Kristusu.

Post, molitev in miloščina, kot jih je predstavil Jezus v svojem oznanjevanju (prim. Mt 6,1-18) so pogoji in izrazi našega spreobrnjenja. Pot uboštva in odpovedi (post), ljubeč pogled na ranjenega človeka (miloščina) ter sinovski pogovor z Očetom (molitev) nam omogočajo, da utelesimo iskreno vero, živo upanje in dejavno ljubezen.

1. Vera nas kliče, naj sprejmemo resnico in postanemo njene priče pred Bogom in pred vsemi brati in sestrami.
V tem postnem času sprejeti in živeti resnico, ki se je razodela v Kristusu, pomeni najprej pustiti, da nas doseže Božja beseda, ki nam jo iz roda v rod posreduje Cerkev. Ta resnica ni konstrukcija razuma, pridržana za nekaj izbranih, vzvišenih ali imenitnejših umov, ampak je sporočilo, ki ga lahko sprejmemo in razumemo z inteligenco srca, ki je odprto za veličino Boga, ki nas ljubi prej, preden se mi sami tega zavemo. Ta resnica je Kristus sam, ki je s tem, da je do konca prevzel našo človeškost, postal pot – zahtevna a vsem odprta – ki vodi k polnosti življenja.

Post, živet kot izkustvo pomanjkanja, vodi tiste, ki ga živijo v preprostosti srca, k ponovnemu odkritju Božjega daru in k razumevanju resničnosti naše ustvarjenosti po njegovi podobi in podobnosti, ki v Njem dobi svojo izpolnitev. Ko človek, ki se posti, doživlja izkustvo sprejetega uboštva, postane ubog z ubogimi in »kopiči« bogastvo prejete in podeljene ljubezni. Post, ki je tako razumljen in živet, pomaga ljubiti Boga in bližnjega, kolikor je ljubezen, kakor uči sv. Tomaž Akvinski, nagnjenje, ki je osredinjeno na drugega, ker ga ima za edino sebi enako bitje (prim. Okrožnica Vsi bratje, 93).

Post je čas, da verujemo oziroma da sprejmemo Boga v svoje življenje in mu dovolimo, da »prebiva« pri nas (prim. Jn 14,23). Postiti se pomeni osvoboditi naše življenje tega, kar ga obremenjuje, tudi od zasičenosti z informacijami – resničnih ali lažnih – in potrošniških proizvodov, da bi odprli vrata svojega srca Njemu, ki k nam prihaja ubog v vsem, a »poln milosti in resnice« (Jn 1,14): Božji Sin Odrešenik.

2. Upanje kot »živa voda«, ki nam omogoča nadaljevanje poti 
Samarijanka, ki jo Jezus prosi, naj mu da piti pri vodnjaku, ne razume, ko ji pravi, da bi ji lahko dal »žive vode« (Jn 4,10). Na začetku seveda misli na materialno vodo, Jezus pa misli na Svetega Duha, ki ga bo on v obilju dal v velikonočni skrivnosti in ki v nas vliva upanje, ki ne razočara. Že v napovedovanju svojega trpljenja in smrti Jezus oznani upanje, ko pravi: »in tretji dan bo vstal« (Mt 20,19). Jezus nam govori o prihodnosti, ki jo je odprlo Očetovo usmiljenje. Upati z njim in zaradi njega pomeni verovati, da se zgodovina ne konča z našimi napakami, našim nasiljem, krivicami in grehom, ki križa Ljubezen. Pomeni iz odprtega srca zajemati Očetovo odpuščanje.

V sedanjem ozračju zaskrbljenosti, v katerem živimo in v katerem se vse zdi krhko in negotovo, bi lahko govorjenje o upanju delovalo kot provokacija. Postni čas je namenjen upanju, da bi svoj pogled spet usmerili na Božjo potrpežljivost, ki še naprej skrbi za svoje stvarstvo, medtem ko smo mi z njim pogosto grdo ravnali (prim. Okrožnica Bodi hvaljen, 32-33.43-44). Upanje je v spravi, h kateri nas zavzeto spodbuja sv. Pavel: »Spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20). Ko v zakramentu, ki je v srcu našega procesa spreobrnjenja, sprejmemo odpuščanje, postanemo tudi sami razširjevalci odpuščanja: ker smo ga sami prejeli, ga lahko ponujamo s tem, da smo sposobni živeti pozoren dialog in da sprejmemo vedenje, ki bodri človeka, ki je bil ranjen. Božje odpuščanje tudi po naših besedah in dejanjih omogoči, da živimo veliko noč bratstva. 

V postu bodimo bolj pozorni, da bomo govorili »besede, ki vračajo moč, krepijo, tolažijo in spodbujajo in ne za besede, ki ponižujejo, žalostijo, razburjajo in zaničujejo« (Okrožnica Vsi bratje, 223). Včasih je za prebuditev upanja dovolj biti plemenit človek, »ki odloži svoje nujne skrbi, da bi izkazal pozornost, naklonil nasmeh, rekel spodbudno besedo in sredi tolike brezbrižnosti komu prisluhnil« (prav tam, 224).

V zbranosti in v tihi molitvi nam je upanje dano kot navdih in notranja luč, ki osvetljuje izzive in izbire našega poslanstva: zato je bistveno, da se zberemo za molitev (prim. Mt 6,6) in na skrivnem srečamo Očeta nežnosti.

Živeti post z upanjem pomeni čutiti, da smo v Jezusu Kristusu priče novega časa, v katerem Bog »vse dela novo« (prim. Raz 21,1-6). Pomeni dobiti Kristusovo upanje, ki da svoje življenje na križu in ki ga Bog obudi tretji dan, »vselej … vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15).

3. Ljubezen, živeta po Kristusovih stopinjah, v pozornosti in sočutju do vsakogar, je najlepši izraz naše vere in našega upanja. 
Ljubezen se veseli, ko vidi, da drugi raste. Zato tudi trpi, ko se drugi znajde v stiski: sam, bolan, brezdomec, zaničevan, v potrebi … Ljubezen je vzgib srca, zaradi katerega izstopimo iz sebe ustvari vez medsebojne podelitve in občestva.

»Z družbeno ljubeznijo je mogoče zoreti za civilizacijo ljubezni, h kateri se lahko čutimo vsi poklicani. Ljubezen lahko s svojim univerzalnim dinamizmom vzpostavi nov svet, ki ni jalovo čustvo, temveč najboljši način za dosego učinkovitih poti razvoja za vse« (VB, 183).

Ljubezen je dar, ki daje smisel našemu življenju in po katerem gledamo na tistega, ki je v pomanjkanju, kot na člana naše družine, na prijatelja, na brata. Če nekaj malega podelimo z ljubeznijo, tega ni nikoli konec, ampak se spremeni v zalogo življenja in sreče. To se je zgodilo z moko in oljem vdove iz Sarepte, ki je dala kolaček preroku Eliju (prim. 1 Kr 17,7-16); in s hlebi, ki jih je Jezus blagoslovil, razlomil in dal učencem, da so jih razdelili množici (prim. Mr 6,30-44). Tako se zgodi z našo miloščino, pa naj bo majhna ali velika, ki je dana z veseljem in preprostostjo.

Živeti post ljubezni pomeni poskrbeti za tistega, ki trpi, ki je zapuščen ali v stiski zaradi pandemije Covid-19. V razmerah velike negotovosti glede jutrišnjega dneva, ko se spominjamo besede, ki jo je Bog namenil svojemu Služabniku: »Nikar se ne boj, saj sem te odkupil« (Iz 43,1), s svojo ljubeznijo podarimo besedo zaupanja in dajmo drugemu čutiti, da ga Bog ljubi kot sina.

»Samo s pogledom, zazrtim v obzorje, ki ga je spremenila ljubezen, lahko vidimo dostojanstvo drugega človeka. Zaradi takšnega pogleda, v katerem odseva priznanje in spoštovanje do revežev in njihovega neizmernega dostojanstva, spoštovanje njihovega življenjskega sloga in njihove kulture, so ubogi resnično integrirani v družbo« (VB, 187).

Dragi bratje in sestre, vsaka etapa življenja je čas, da verujemo, upamo in ljubimo. Naj nam ta klic, da bi post živeli kot pot spreobrnjenja, molitve in podelitve naših dobrin, pomaga, da bomo v svojem skupnem in osebnem spominu ponovno ovrednotili vero, ki prihaja od živega Kristusa, upanje, ki ga oživlja piš Duha, in ljubezen, katere neizčrpni vir je usmiljeno Očetovo srce. 

Marija, Odrešenikova Mati, zvesta pod križem in v srcu Cerkve, naj nas podpira s svojo pozorno prisotnostjo, in blagoslov Vstalega naj nas spremlja na poti proti velikonočni svetlobi.

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 11. novembra 2020, god sv. Martina iz Toursa

Frančišek

Pastirsko pismo za post 2021 2. del

Dragi bratje in sestre!

V drugem berilu smo pri bogoslužju Božje besede pravkar slišali, kako daje apostol Pavel samega sebe za zgled nesebičnega služenja skupnosti, pri tem pa opozarja, da je pri tem za njega samega zgled Jezus Kristus: »Tako skušam tudi jaz v vseh rečeh ugoditi vsem, pri tem pa ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili. Postanite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov« (1 Kor 10,33 – 11,1). 

Dejansko moramo ljudje na vsakem koraku izbirati med sebičnim iskanjem lastnih koristi ter ljubeznijo in nesebičnim služenjem drugim. Sebičnost je bistvo greha, ljubezen kot njeno nasprotje pa ni v prijaznih čustvih, ampak je v požrtvovalnem delu za resnični blagor vseh. Kristjani verujemo, da je ta ljubezen vrhovni zakon vsega, ker je to Bog sam. Iz te ljubezni je ustvaril svet in iz iste ljubezni nas je v Jezusu Kristusu prišel reševat grešne zapletenosti v sebičnost, ki vodi v propad. To je bistvo naše vere: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jan 4,16), pravi apostol Janez v svojem pismu.

Danes se veliko govori o zatonu krščanstva v Evropi. Nekateri to celo pozdravljajo. Zdi se, da ne vedo, da si s tem žagajo vejo, na kateri sedijo, da si s tem zasipavajo vodnjak, iz katerega so rodovi pred nami črpali vodo za razcvet evropske kulture, vodo, ki na koncu teče tudi v večno življenje. Jezusov evangelij je bil in ostaja kruh, ki ga Jezus daje za »življenje sveta« (Jn 6,51). Mi, ki nam je bila podarjena milost vere in to vemo, ji moramo ostati zvesti. Če nam dopovedujejo, da je krščanske Evrope konec, se spomnimo na apostola Petra, ki je na Jezusovo vprašanje, ali ga mislijo tudi apostoli zapustiti, odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja!« (Jn 6,68). Resničnost teh besed se vedno znova potrjuje. Če zapustimo Jezusa in njegov evangelij, nimamo kam iti. Jezus nima zamenjave. »Samo ljubezen je vredna, da verujemo vanjo« (H. Urs von Balthasar).

Krščanske vrednote so potrebne tudi za dobro delovanje politične skupnosti. Letos obhajamo tridesetletnico razglasitve državne samostojnosti. Ob tej priložnosti ponovno izražamo hvaležnost vsem, ki so se za to trudili, posebno še tistim, ki so za to dali življenje. Za samostojno državo smo se odločili, da bi živeli v njej skladno s svojim človeškim dostojanstvom. Da bi ne živeli po zakonih džungle, kjer prevladajo najbolj nasilni in zviti, ampak po pravičnih zakonih in razumnih pravilih, da lahko vsakdo pride do tistega, do česar ima pravico. Pred tremi desetletji smo upali, da se bo Slovenija uveljavila kot demokratična domovina medsebojnega spoštovanja, svobode, sožitja in sodelovanja. A po prvih treh desetletjih imamo vtis, da smo od tega cilja še zelo oddaljeni. Tudi način, kako se spopadamo s sedanjo krizo, kaže na to.

Vsaka kriza je preizkušnja, v kateri se pokažejo dobre strani, razkrijejo pa tudi usodne pomanjkljivosti. Preizkušnja nam nastavi ogledalo, v katerem vidimo svoj pravi obraz. Nekaj podobnega se v tej krizi dogaja tudi z nami kot člani te države. 

Imamo namreč dve možnosti. Prva je, da stopimo skupaj, si pomagamo in se odpovemo običajni tekmovalnosti in napetostim. Stanje je podobno vojni, ko zreli državljani pozabijo na siceršnje spore in zamere in združeno nastopijo proti skupnemu sovražniku. Tokrat je tak sovražnik virus. Druga, neprimerno slabša izbira pa je, če tega ne zmoremo, ampak vsakdo misli samo na svoje koristi in izkorišča krizo za svojo uveljavitev, tudi na škodo najbolj ogroženih. 

V krizi, ki jo prebolevamo, je veliko primerov nesebičnega žrtvovanja iz odgovornosti in ljubezni do bolnih in vseh, ki jih je epidemija prizadela. Tem gre naše občudovanje, priznanje in zahvala. Žal pa je tudi preveč nasprotnega ravnanja: neodgovornega omalovaževanja nujnih ukrepov, nenehnega vzbujanja dvomov v njihovo koristnost, pozivanja k njihovemu nespoštovanju in blatenja ugleda tistih, ki nosijo najtežjo odgovornost za to, da bi s čim manjšimi žrtvami prebrodili krizo. Seveda se s tem kriza samo podaljšuje v škodo nas vseh. 

Epidemija tako vzbuja bojazen, da stanje duha v naši državi po treh desetletjih samostojnosti in lastne državnosti še ni državniško. Državniška drža, ki jo moramo vsi imeti in še posebej zahtevati od politikov, če hočejo, da jim zaupamo odgovornost za državo, je v prvenstveni skrbi za obče dobro, za blagor državljanov, ne pa pohod na oblast za vsako ceno. Tako kot smo slišali apostola Pavla: »Ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili«. To je bila Jezusova drža, takšna drža je bila Pavlova in takšna je drža vseh plemenitih državnikov, po katerih naj bi se zgledovali. 

Zato tudi v današnjem času krščanska vera in njena moralna načela nikakor niso odveč. Zaskrbljujoče stanje duha, ki ga mnogi ugotavljajo, nikakor ni brez povezave z razkristjanjevanjem, ki v Sloveniji načrtno poteka od komunistične revolucije naprej. Na mesto krščanskih vrednot stopata materialistično potrošništvo in ideologija, ki se ne meni za odgovornost do narodne in državne skupnosti in ne verjame v nobeno absolutno in trajno vrednoto. Tedaj preostane samo iskanje lastnega udobja in koristi. Na porabniški miselnosti pa ni mogoče graditi domovine pravičnosti, spoštovanja in sodelovanja ter skrbi za obče dobro.

Miselnost materialističnega potrošništva imenuje papež Frančišek »kultura odmetavanja«. Najbolj surov primer odmetavanja sta splav in evtanazija. Papež sv. Janez Pavel II. je tako miselnost imenoval »kulturo smrti«. K njej spada tudi izključevanje. Vse to v naši domovini doživljamo že od druge svetovne vojne sèm. Upali smo, da v svobodni in demokratični Sloveniji izključevanja ne bo več, ampak bo na mesto njega stopilo medsebojno spoštovanje in enakopravno vključevanje vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Pa smo v zadnjih mesecih doživeli prizore izključevalnega sovraštva, kar je zlovešča grožnja mladi državi Sloveniji. Izključevanje vodi v enoumnost in siromašenje, ne pa v obetavno prihodnost.

To nas postavlja pred velike odgovornosti. Nič pa se ne bo izboljšalo samo od sebe. Tudi ne, če bomo samo čakali na boljše čase. Časi bodo boljši, če bomo boljši mi in če se bomo mi bolj potrudili zanje v cerkvenih občestvih in v političnih skupnostih. Bog je naši odgovornosti zaupal prihodnost evangelija v državi Sloveniji. Razmere nas vsak dan bolj nujno kličejo k okrepljeni dejavnosti, ki so jo zadnji papeži poimenovali »nova evangelizacija«.

Dragi bratje in sestre, pred nami je postni čas, ki nas bo pripravil na obhajanje osrednjih krščanskih praznikov Jezusovega trpljenja in vstajenja. Ti prazniki nas vsako leto pozivajo k spreobrnjenju, k lastnemu vstajenju v novega človeka, vedno bolj požrtvovalnega in zavzetega za Božje kraljestvo med nami. Po preizkušnjah, ki jih še ni konec, naj se letos to izpolni v še večji meri. S to željo vam voščimo blagoslovljen postni čas, da bo praznovanje Velike noči Gospodovega vstajenja še bolj prežeto z veseljem odrešenja. Amen.

Vaši škofje