Avtor: Administrator

24. nedelja med letom (katehetska), Rim 14,7-9; Mt 18,21-35

24. nedelja med letom (katehetska), Rim 14,7-9; Mt 18,21-35

Posted on by

Bog nama zagotavlja: »Jaz sem odrešenje ljudstva. V kakršni koli preizkušnji me bodo klicali, jih bom uslišal. Jaz bom njihov Bog za vedno.« Več kakor očitno je, da niti midva niti vsi drugi te Božje izjave ne jemljemo preveč resno. Navadno se zaradi dogodkov zunanje in notranje zgodovine z Bogom prepirava. Pritožujeva se in ugovarjava. Če bi Bog res bil, se nama zlo ne bi moglo dogajati. O tej naši težavi govori prilika, ki jo bereva v današnjem evangeliju. V najinih očeh se gospodar iz prilike obnaša zelo krivično. Vsem delavcem namreč plača enako. Ne glede na to, koliko časa je kdo delal dobro, vsi prejmemo enako plačilo. Tudi tisti, ki se je zadnji hip spreobrnil in odrekel zlu, pokvarjenosti, kraji in zlorabam, ki jih je v življenju, morda načrtno, delal. To se nama ne zdi pravično.

Spet se srečujeva s temeljnim vprašanjem bivanja: Zakaj so najine misli vedno tako drugačne in daleč od Božjih? Kaj pričakujeva od Boga in življenja, da so najine misli tako drugačne od Božjih?

Tudi midva sva prepričana, da Bog ne upošteva najinih zaslug. Tudi midva sva prepričana, da si od Boga zasluživa posebno obravnavo. Žal je ne dobiva. Zakaj torej takšna razlika med Božjimi in najinimi mislimi?

Pravi odgovor nama da tudi prerok Izaija: »Iščite Gospoda /…/ Krivični naj zapusti svojo pot in hudobni svoje misli. Vrne naj se h Gospodu.« Ali midva res iščeva Gospoda ali zgolj njegove darove? Ne vrneva se k njemu, ampak kljub temu zahtevava, da dela to, kar hočeva midva.

Njegova želja, da bi bil z nama, naju verjetno ne zanima kaj dosti. Ker njegovega hrepenenja ne zaznavava, se med seboj primerjava in tekmujeva. Treseva se, da ne bi imela manj od drugih. To kaže, kako šibek je najin odnos z Bogom in kako neobčutljiva sva za njegovo hrepenenje. Zato ni čudno, če sva nevoščljiva in nama ta nevoščljivost jemlje veselje do drobnih čudežev življenja, ki jih Bog vsak dan dela za naju in slehernega človeka.

K sreči Bog ne odneha in naju sprašuje: »Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Iz kakšnih razlogov midva omejujeva Božje usmiljenje in dobroto, če ne zato, ker je v resnici sama še nisva nikdar doživela? Nisva mu dovolila, da se naju dotakne. Morda sva kakor starejši sin iz prilike o izgubljenem sinu, ki se pritožuje: »Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji« (Lk 15,29).

Če se ne moreva razveseliti, da ima brat ali sestra toliko kakor jaz ali več, potem imava isto težavo. Če se ne razveseliva z Bogom Očetom, ki želi razveseliti vse ljudi, ki jih je ustvaril, čeprav si to zaslužijo le nekateri, sva kakor starejši brat. Midva zagotovo nisva kakor sveti Pavel. On se bolj veseli tega, da se Bog podarja vsem, kakor tega, da se podarja samo njemu. Ker se ne vrti okrog sebe, lahko mirno reče, da je njegovo veselje v tem, da bova midva napredovala in se veselila v svoji veri ter se še bolj ponašala v Jezusu Kristusu (Flp 1,25–26).

On se veseli najinega napredovanja in veselja v zaupljivem odnosu z Bogom Očetom v moči Jezusa Kristusa, v katerem odkrivava njegovo skrb zase in za vse. Če to sprejmeva, ne bova več potrebovala nevoščljivosti in ljubosumnosti. Najino srce ne bo več mislilo samo nase, ampak na Boga in njegovo veselje nad vsakim človekom. Vrniva se k njemu in mu dopustiva, da naju prežame njegovo hrepenenje in njegova misel za naju in za vsakega človeka, ki ga srečava.

p. Dr. Vili Lovše

Priporočila Slovenske škofovske konference za izvajanje župnijske kateheze (verouka) v katehetskem letu 2020/21

Priporočila Slovenske škofovske konference za izvajanje župnijske kateheze (verouka) v katehetskem letu 2020/21

Posted on by

Priporočila – wordov dokument
Priporočila – pdf

V Navodilih slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19 (stanje: 21. julij 2020)[1] je določeno, da se župnijska kateheza (verouk) začne izvajati vzporedno z osnovno šolo. Pri tem veljajo enaka zdravstvena navodila kot v šolah. Z namenom lažje organizacije kateheze v nadaljevanju posredujemo glavna priporočila, ki so v skladu z navodili Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter NIJZ.[2]

1 Splošna priporočila

a) Priporočila za izvajanje župnijske kateheze v katehetskem letu 2020/21 so namenjena vsem osebam, ki so vključene v katehetsko dejavnost v Katoliški cerkvi v Sloveniji: duhovnikom, redovnicam in redovnikom, katehistinjam in katehistom, animatorjem, voditeljem skupin (bibličnih, zakonskih, ministrantskih itd.) ali pevskih zborov, zunanjim sodelavcem, katehizirancem ter njihovim staršem oz. zakonitim zastopnikom.

b) Župnijske kateheze se udeležujejo samo zdravi kateheti in katehiziranci. Pomembno je, da so starši in katehetski sodelavci seznanjeni s simptomi in znaki bolezni COVID-19 ter pravilnim ukrepanjem ob pojavu simptomov in znakov bolezni. Katehet mora za vsako katehetsko srečanje voditi seznam vseh prisotnih katehizirancev (temu zadošča vpis prisotnosti v katehetov dnevnik). 

c) Če je skupina večja kot 25 oseb in ni mogoče zagotoviti ustrezne medosebne razdalje, naj bodo razredi razdeljeni na dve (ali več) manjši skupini katehizirancev. Urnik katehetskih srečanj naj bo pripravljen tako, da je med posameznimi skupinami, ki se srečujejo v istem prostoru, vsaj 20 minut odmora, med katerim je treba prostor temeljito prezračiti. Če je katehetskih učilnic več, naj odmori ne bodo istočasni, da se prepreči srečevanje med skupinami.

č) Kjer je mogoče, naj bodo v katehetski skupini samo otroci, ki obiskujejo isto šolo. S tem se želi zmanjšati možnost prenosa okužbe med otroki (in njihovimi družinami oziroma kateheti) iz različnih šol.

d) Ob vstopu v objekt si morajo vsi razkužiti roke. 

e) Kateheti, starši in otroci, starejši od 12 let, naj v prostoru nosijo maske.

f) Vsi naj bodo seznanjeni s pravilnim načinom nošenja ter namestitve maske (https://www.nijz.si/sl/splosna-uporaba-zascitnih-mask). Pred uporabo maske in po njej si je treba temeljito umiti roke. Maska mora segati od korena nosu čez brado, med nošenjem naj se je osebe ne dotikajo.

g) Po končani katehezi naj katehiziranci iz stavbe izstopajo posamično in pri tem stalno ohranjajo priporočeno medosebno razdaljo 1,5 oz. 2 metra. 

h) Izvajanje ukrepov naj ob prihodu in odhodu katehizirancev spremlja odrasla oseba.

 

2 Katehetske dejavnosti

a) Srečanja s starši naj prvenstveno potekajo na daljavo oziroma po telefonu ali spletu. V primeru, da potekajo v cerkvenih prostorih, je treba dosledno upoštevati vse higienske ukrepe (nošenje obrazne maske, higiena rok, kašlja …).

b) Organiziranje vsakršnih dogodkov oziroma udeležba na njih (npr. koncerti, prireditve, razstave ipd.) se prestavi na poznejši čas. Dopustni so le dogodki, ki se jih udeležijo katehiziranci iz iste katehetske skupine, brez zunanjih udeležencev. 

c) V primeru dogodkov z več kot 50 udeleženci, je treba predhodno pridobiti pozitivno mnenje NIJZ[3] in dogodek prijaviti na policijsko postajo.

č) Katehet naj pravočasno obvesti starše otrok o tem, kaj naj prinesejo s seboj (npr. katehetske pripomočke, vodo v plastenkah, dodatna oblačila v primeru zračenja …).

 

3 Katehetski prostori

a) Kjer je mogoče, naj kateheza poteka v večjih župnijskih prostorih (župnijske dvorane, pevske sobe, cerkev itd.) ali na prostem.

b) Vsak dan pred pričetkom kateheze in po njej ter med posameznimi srečanji je treba prostore temeljito prezračiti (vsa okna v učilnici odprta na stežaj).

c) V prostor naj vstopajo samo katehiziranci in katehet, ostali le po predhodni najavi, pri čemer je treba upoštevati vse potrebne ukrepe (nošenje obrazne maske, higiena rok, kašlja …).

č) Katehiziranci naj v objekt vstopajo posamično in pri tem ohranjajo medsebojno razdaljo vsaj 1,5 oz. 2 metra. Postavitev klopi in stolov ali talne označbe naj tudi v prostoru omogočajo ohranitev ustrezne razdalje.

d) Razkužila za roke in plakat s splošnimi higienskimi ukrepi (npr. https://www.nijz.si/sl/koronavirus-sars-cov-2-gradiva; https://katoliska-cerkev.si/covid19-meni-ssk) morajo biti nameščena na več vidnih mestih objekta, v katerem se izvaja župnijska kateheza. 

e) Vrata učilnice naj bodo do začetka kateheze odprta, tako da je čim manj dotikov kljuke. Prenos virusa s kljuke preprečujemo tudi tako, da kljuko obrišemo z alkoholnim robčkom ali s papirnato brisačo za enkratno uporabo in razkužilom (70 % alkohol). 

f) Virus se lahko prenese z različnimi predmeti, tudi papirjem. Svetujemo, da morebitno tiskano učno gradivo katehizirancem deli katehet, ki si je pred tem umil ali razkužil roke. Katehiziranci si katehetskih potrebščin, pripomočkov in drugih predmetov med seboj ne izmenjujejo in ne izposojajo oz. jih pred uporabo obvezno razkužijo (v prvem triletju to naredi katehet).

g) Priporočamo, da vrnjene pisne izdelke katehet pred popravljanjem vsaj 24 ur hrani na varnem mestu. Nasvet temelji na preživetju virusa na površinah predmetov. 

h) Okna sanitarij naj bodo odprta. V predprostoru sanitarij svetujemo talne označbe za zagotavljanje primerne medosebne razdalje. Vrata naj učenci po možnosti odpirajo s komolcem oz. s pomočjo čiste papirnate brisače. V sanitarijah naj bodo na voljo milo in papirnate brisače ter razkužilo.

i) V času izvajanja kateheze je treba katehetske prostore redno čistiti in razkuževati. Koši za smeti naj bodo izpraznjeni vsak dan. Redno je treba razkuževati površine in predmete, ki se jih pogosto dotikamo (npr. kljuke, držala, stikala za luči, potezne vrvice v sanitarijah…) 

Priporočila Slovenske škofovske konference za izvajanje župnijske kateheze (verouka) v katehetskem letu 2020/21 stopijo v veljavo 1. septembra 2020.

 

Slovenska škofovska konferenca

18. nedelja med letom, 2.8.2020, Rim 8,35.37-39; Mt 14,13-21

18. nedelja med letom, 2.8.2020, Rim 8,35.37-39; Mt 14,13-21

Posted on by

Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar.

Bog nama je podaril življenje zato, da bi naju povabil na gostijo, na skupni obed in na vse tisto, kar ta obed zajema. Le on zna in zmore nasititi tvojo in mojo lakoto, lakoto svojih otrok. Verjetno se midva te Božje sposobnosti v najinem vsakdanjem ritmu niti ne zavedava. Računava na stvari in tehniko. A Bog naju ne preneha vztrajno vabiti na gostijo. Po Jezusu naju celo prosi, naj prideva. Vsa današnja berila hočejo poudariti to Božje povabilo, ki velja tebi, ki bereš, in tudi meni, ki sem pisal.

Prerok Izaija se obrača k vernikom, ki se pripravljajo, da bodo po trdi izkušnji izgnanstva spet naselili Jeruzalem. Bog ponovno potrdi svoje obljube. Vabi jih, naj jedo, da bodo živeli.

Kaj pa najinemu srcu daje življenje? Odgovor nama daje Ps 145: »Milostljiv in usmiljen je Gospod, počasen v jezi in velik v dobroti. Gospod je dober do vsakega, njegovo usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli« (Ps 145,8–9). Bog ravna ravno nasprotno, kakor ljudje do sebe in med seboj. On je vedno dober do vseh. Midva sva dobra le včasih in le do nekaterih bližnjih. Če vse to obrneva nase, vidiva, da najino srce, čeprav je morda prav ta hip hudobno, lahko še vedno upa v Božjo dobroto, ki ga na zavrne.

Božje misli so drugačne od najinih. Njegova ljubezen naju doseže kljub temu. Vedno nama je na razpolago njegovo odpuščanje, ki je sožitje ali občestvo z Jezusom. To je tudi bistvo gostije, na katero naju vabi v današnjem evangeliju, ki je obarvan zelo evharistično. Evharistija je vrhunec Jezusove ponudbe sožitja in občestva z Bogom. Ponuja ga tebi in meni. S tem naju ima za sebi enaka in naju združi s seboj. Tako poteši globoko hrepenenje najinih src, najino lakoto in žejo po dobroti, lepoti, resnici in ljubezni.

Vendar učinek materialnega čudeža pomnožitve kruha še ni takšen, kakor ga Jezus pričakuje. Učenci, tudi midva, ki ga poslušava, tega dejanja še ne razlagajo in ne razumejo v skladu z Božjimi mislimi, ampak po svoje. Zato Jezus po tem čudežu spet ostane sam. Nisva dojela njegovega povabila k občestvu in sožitju z Bogom. Njegov kruh sva sicer jedla, a v resnici nisva okusila njegovega bistva. Nisva še sposobna sprejeti skrivnosti in moči življenja, ki jo ta kruh nosi v sebi.

Morda se sprašuješ, ali nama bo ta skrivnost moči in življenja postala dosegljiva. Kdaj in kako? Odgovarja nama sv. Pavel v pismu Rimljanom 8, 31–39: »Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas? Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni?«

Pavel pravi, da nama je skrivnost življenja dosegljiva takrat, ko naju nobena stvar ne more več ločiti od Kristusove ljubezni, ki naju je v odpuščanju prerodila. Takrat, ko ničemur več ne dovoliva, niti svojim najbolj prefinjenim občutkom krivde, da premagajo srce in v njem zadušijo ljubezen najinega ljubljenega Gospoda. Takrat sva dosegla življenje. Ne le, da naju negativne stvari nič več ne ločijo od Kristusa, tudi pozitivne naju ne, tiste, po katerih najino srce hrepeni in jih strastno išče. Zato sv. Pavel sklene, da nas nič ne more ločiti »od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu«. Tebi in sebi želim, da bi se odpočila v tej resnici. Njegova ljubezen do naju in vseh je bistvo krščanstva ter vir življenja zate, zame in za vse druge.

p. Dr Vili Lovše

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19

Posted on by

Slovenski škofje ordinariji so v torek, 30. junija 2020, sprejeli dodatne preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19. Nova navodila veljajo od srede, 1. julija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 2. junija 2020.

Novosti navodil so:

  1. Pri sveti maši in drugem bogoslužju si morajo vsi verniki takoj pri vstopu v cerkev nadeti zaščitno masko ter ohranjati medsebojno razdaljo 1,5 metra. V ta namen v cerkvah verniki lahko zasedajo vsako drugo klop.
  2. Zaščitno masko morajo nositi tudi bogoslužni sodelavci na koru, kot so pevci, organisti in drugi glasbeniki.
  3. Pred deljenjem svetega obhajila si mora delivec razkužiti roke in ves čas nositi masko. Ob koncu deljenja svetega obhajila si mora delivec razkužiti roke.
  4. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
  5. Župnikom in duhovnikom priporočamo, da tam kjer je to mogoče, organizirajo svete maše na prostem. Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje 1,5 metra ter razkuževanjem rok. Če ni mogoče zagotoviti razdalje 1,5 metra, morajo vsi prisotni nositi maske. Svete maše na prostem se lahko udeleži do največ 500 vernikov (vključno z ministranti, pevci, organisti, glavnim mašnikom in somašniki).
  6. Zakrament svete spovedi je dovoljeno podeljevati v spovednicah samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija) ter se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oz. izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra ter nosita zaščitno masko.

 

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK 

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19
(stanje: 30. junij 2020)

Navodila PDF

Skladno z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi, z Zakonikom cerkvenega prava (kann. 455, § 1–2. 381. 391 § 1 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64), v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi, ob upoštevanju državnih predpisov in predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter da bi preprečil širjenje epidemije COVID-19 in ohranil zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva kot škofje ordinariji od srede, 1. julija 2020, do preklica določamo naslednje:

  1. Sveta maša
  1. Duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
    1. Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. 
    2. Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva).
    3. Z namenom zagotavljanja ustrezne razdalje 1,5 metra, mora biti med sveto mašo vsaka druga vrsta klopi prazna.
    4. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
    5. Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsi morajo uporabljati zaščitno masko.
    6. Duhovniki imajo med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite s palo.
    7. Rokovanje ob pozdravu miru se opusti. Priporoča se, da se pozdrav miru izrazi s poklonom ali pogledom.
    8. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
    9. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo.
    10. Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oz. kaže druge simptome bolezni ne sme javno maševati. 
  1. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem.
  1. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti. 
  1. Župnikom in duhovnikom priporočamo, da tam kjer je to mogoče, organizirajo svete maše na prostem. Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje 1,5 metra ter razkuževanjem rok. Če ni mogoče zagotoviti razdalje 1,5 metra, morajo vsi prisotni nositi maske. Svete maše na prostem se lahko udeleži do največ 500 vernikov (vključno z ministranti, pevci, organisti, glavnim mašnikom in somašniki).

 

  1. Novomašna in ostala jubilejna slavja
  1. Pogostitve in druženja ob novih, zlatih in ostalih jubilejnih mašah so mogoča pod pogojem, da je število udeležencev manj kot 500 in se med njimi lahko zagotovi 1,5 m v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, ki so objavljena na njegovih spletnih straneh. Organizator mora za tovrstno prireditev pridobiti pozitivno mnenje NIJZ in jo prijaviti na upravno enoto na podlagi zakona, ki ureja javna zbiranja (tj. zahteva zakona o nalezljivih boleznih in odloka o splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji).

 

  1. Zakrament svete spovedi
  1. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija) ter se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oz. izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra ter nosita zaščitno masko.
  1. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

 

  1. Obhajanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja
  1. Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred in po krstu si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.
  1. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oz. ko to določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki se bodo udeležili prvega svetega obhajila. 
  1. Obhajanje zakramenta birme je dovoljeno z upoštevanjem navodil, kakor veljajo za sveto mašo. Kjer je potrebno, bodo nove termine birm posamezne škofije uskladile z župniki. Birme so lahko po možnosti tudi na prostem. Duhovnik za birmovalca pripravi manjšo posodo z razkužilom oz. alkoholne robčke. Namesto pozdrava miru je priklon.
  1. Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Mladoporočencema ni potrebno nositi zaščitne maske.
  1. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Pri obisku duhovnika bolnika na domu velja, da ima duhovnik masko in si razkuži roke pred in po obisku. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni. 

 

  1. Pogrebi
  1. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.

 

  1. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in župnijske slovesnosti
  1. Verouk se začne z izvajanjem vzporedno z osnovno šolo. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila kot veljajo v šolah. 
  1. Kjer bodo potekali poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice, naj potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.
  1. Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil kot veljajo za sv. mašo. 

 

  1. Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove
  1. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

 

  1. Katoliške karitativne ustanove
  1. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

 

  1. Bogoslužni in drugi cerkveni prostori
  1. V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogoji, ki veljajo za udeležbo pri sveti maši.
  1. Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno čistiti (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. 
  1. V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.
  1. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so lahko odprti za obiskovalce pod naslednjimi pogoji: v pisarni je samo en obiskovalec, ki mora ohranjati razdaljo 1,5 metra, nositi masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik ali uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

 

  1. Splošna priporočila
  1. Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v nadaljujejo z molitvijo za zdravje in blagoslov našega naroda ter konec epidemije. 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si

Nova navodila veljajo od srede, 1. julija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 2. junija 2020.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Ponovna obvezna uporaba zaščitnih mask pri svetih mašah od 25. junija 2020

Ponovna obvezna uporaba zaščitnih mask pri svetih mašah od 25. junija 2020

Posted on by

Slovenski škofje ordinariji smo, v skladu z ukrepi Vlade RS za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19, sprejeli odločitev, da je obvezna nošnja zaščitnih mask v zaprtih cerkvenih prostorih. To še posebej velja za cerkve, kapele, pisarne, veroučne prostore idr. Odločitev stopi v veljavo od četrtka, 25. junija 2020, do preklica.

S tem odlokom se smiselno spreminjajo Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19, ki so stopila v veljavo 1. junija 2020. Navodila so spremenjena v naslednji točki:

1. točka:

b)    Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva). 

d)    Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Pevci morajo uporabljati maske.

g)    Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.

Duhovnike prosimo, da na oglasnih deskah cerkva in spletnih straneh župnij primerno obvestijo vernike o obvezni nošnji mask.

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

12. nedelja med letom, 21.6.2020, Rim 5,12-15; Mt 10,26-33

12. nedelja med letom, 21.6.2020, Rim 5,12-15; Mt 10,26-33

Posted on by

“Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.”

Danes naju cerkev vabi pred Jezusa, ki naju pošilja oznanjat. Preden to lahko stori, morava biti z njim, da naju nauči svojega pogleda nase in na stvari. Jezus naju opozori, da bova preganjana, če bova zares njegova učenca. A naju hkrati tudi opogumi, naj se ne prepustiva strahu, temveč vztrajava. Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.

Kakor apostolom nekoč, tako danes nama kliče: »Ne bojta se!« Strah je dediščina starega človeka prepuščenega negotovosti svojega lastnega srca in vsega kar ga obdaja. Strah je značilen za človeka, ki še ni sprejel evangelija in ga zato po mili volji preganjajo njegove lastne obsedenosti. Verjetno se v obeh opisih vsaj malo prepoznava, če ne vsak dan, pa vsaj občasno.

Pa še to. Nasprotje strahu ni pogum, ampak zaupanje in zaupljivost. Če sprejmem božjo ljubezen, ki me vabi za isto mizo in v zaupljiv odnos s seboj, se lahko odpovem svoji namišljeni nedolžnosti in umišljeni pravičnosti. Če to storim vsak dan, me strah ne more več premagati. Nič več se ne bojim, če me ljudje pohodijo, me zaničujejo in ponižujejo. Edina skrb, ki jo imam je, da sam tega ne počnem z drugimi.

Skrivnost, ki jo na tak način začnem živeti, jo nositi v sebi in o njej pričevati, je neskončno močnejša od strahu zase. Napolnjuje me z zaupanjem in zaupljivostjo. In prav to skrivnost naj bi kazal vsem, ki jih vsak dan srečam in oni mene. V to sem poklican, pa tudi ti si v to poklican, če hočeš in se odpreš zaupanju intimnega srečanja z Bogom v svojem srcu.

Ob srečanju z Njim srce zadiha in postane ustvarjalno, čuteče, solidarno, živo, večno. In to skrivnost želiš pokazati, deliti z vsemi in jo oznanjati. Tudi tistim, ki te imajo za norca in te preganjajo, bo ta skrivnost ob svojem času jasno razvidna. Zato pravi Jezus, naj se ne bojiva. Pustiva, da ta skrivnost resnice v nama že sedaj zazveni in zajame vse.

Jezus naju pošilja evangelizirati, kar pomeni razveseljevati. Pošilja naju, da svoje sodobnike razveseljujeva z dobro novico. Pošilja naju, da jim prineseva najdragocenejšo skrivnost ali zaklad vsakega človeškega srca. Zato nama vztrajno ponavlja: Ne bojta se! Veliko več kot vrabci ste vredni vi. Niti ptica ne pade na zemljo brez vašega Očeta.

Jezus hoče reči, da je nebeški Oče z nama v vsem, kar se nama lahko v življenju zgodi, vključno s preganjanji. On želi, da bi njegovo delovanje in vse kar podarja zažarelo med ljudmi, da bi videli, sprejeli, se veselili in iz tega živeli. Vse dela zato, da bi se uresničilo njegovo hrepenenje po sožitju z ljudmi.

Kadar zajemava iz njegovega, tudi za naju dva velja isto kot za Jezusa: »Naj svet spozna, da ljubim Očeta«. Božja resnica lahko zasije v vsem svojem sijaju takrat, ko Božja ljubezen postane najdragocenejši zaklad tvojega in mojega srca. Takrat sva tudi midva verodostojna pričevalca, najino pričevanje pa plodovito. Vse stiske, preizkušnje in preganjanja, ki jih je potrebno prestati za vstop v Božje kraljestvo, služijo le temu, da se razodene Očetova ljubezen (Apd 14,22). Očetovo hrepenenje je, da bi vsakega človeka osvojil s svojo ljubeznijo. V tem je njegovo maščevanje na človeško zlobo in nespamet. Priče evangelija so tisti, ki storijo vse, da bi omenjeno Božje maščevanje čim prej prišlo. Ali ne prepoznaš v vsem tem veselje Boga Očeta, ki ga bomo končno spoznali in priznali?

p. Dr. Vili Lovše

Vprašanja in odgovori ob vzpostavitvi javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Vprašanja in odgovori ob vzpostavitvi javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Posted on by

Sveta maša

1.        Od 4. maja bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov, vendar pod določenimi pogoji. Katerimi? 
Škofje so ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov, sklenili, da se od ponedeljka, 4. maja, svetih maš lahko udeležujejo zdravi verniki. Ti morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke.

2.        Zakaj se ne organizirajo maše zunaj. Tam bi ne bilo treba nositi mask in vse bi bilo enostavneje. Družine bi poskrbele, da smo dovolj daleč vstran drug od drugih.
Župnik ima pravico, da se odloči in organizira sveto mašo zunaj s tem, da se mora upoštevati medosebna razdalja 1,5 metra.

3.        Na javnih površinah je dovoljeno zbiranje le do 5 oseb. Cerkvene površine okrog cerkve ali župnišča so zasebna površina. Ali so na zasebnih cerkveni površini “na prostem” dovoljene svete maše? 
Verski obredi v cerkvah in na zasebnih površinah ob cerkvah se lahko izvajajo, ker:

  • odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji z dne 29. 4. 2020 v 11. alineji prvega odstavka 3. člena izrecno dovoljuje dostop do verskih objektov;
  • se pri izvajanju verskih obredov upoštevajo javno veljavni predpisi in priporočila s področja varovanja zdravja (npr. medosebna fizična distanca, razkuževanje rok, uporaba maske);
  • verski obred predstavlja izvrševanje človekove pravice in temeljne svoboščine do svobode veroizpovedi, ki jo Ustava RS varuje z 41. členom, v povezavi s svojim 16. členom (prepoved začasne razveljavitve in omejitve) in 7. členom (ločitev države in verskih skupnosti).

4.        Ali ne bi bilo morda sploh smiselno, da se župnije že zdaj tako organizirajo, da se verniki razporedijo čez teden, zlasti kjer so bile prej cerkve ob nedeljah polne?
V primeru, da bodo duhovniki ocenili, da so cerkve premajhne za ustrezno obhajanje sv. maš, potem bodo lahko uvedli dodatne svete maše oz. vernike povabili k udeležbi med tednom. Odločitev o tem je v rokah župnikov oz. duhovnikov. Na SŠK sicer ocenjujemo, da vsaj na začetku takšnih problemov ne bo veliko.

Zakramenti

5.        Kako bo zdaj s spovedjo, krsti, prvim obhajilom, birmo, bolniškim maziljenjem in pogrebi?
Škofje so sklenili, da spovedovanje v spovednicah ni dovoljeno. Lahko pa se spoveduje v cerkvi, oz. zunaj cerkve pod pogojem, da nosita vernik in duhovnik maske in da je zagotovljena tajnost in anonimnost vernika.

Glede krsta velja, da je to dovoljeno obhajati pod pogojem, da je navzočih največ 15 vernikov in da nosijo maske.

Prva sveta obhajila bodo lahko samo v skupinah do 5 ustrezno pripravljenih otrok in njihovih družin. To pomeni, da bodo lahko prva obhajila v več skupinah pri mašah ob nedeljah oz. čez teden.

Glede birm so škofje odločili, da so preložene na kasnejši čas oz. ko bodo škofje določili nove termine.

Bolniško maziljenje in cerkvene pogrebe pa bodo duhovniki lahko izvajali v skladu z obstoječimi navodili oz. predpisi pristojnih državnih ustanov.

6.   Ali je lahko pri poroki več kot 15 vernikov? 

Glede na trenutne razmere velja, da pri podeljevanju zakramenta poroke veljajo enaka določila kot za sveto mašo (Navodila, poglavje I. Sveta maša), torej brez omejitve prisotnosti do 15 oseb. To pomeni, da morajo verniki ohraniti 1,5 metra razdalje, razkuževati roke in nositi maske (SŠK je glede sklenitve porok, posodobila navodilo 16. maja 2020).

Bogoslužni sodelavci

7.        Kakšna pravila bodo veljala za pevce, ministrante in druge sodelavce?
Za vse bogoslužne sodelavce kot so to ministranti in bralci velja, da morajo imeti maske in da si morajo razkužiti roke. Škofje so z namenom varnosti do nadaljnjega sklenili, da lahko pri sveti maši sodelujejo organist, solist oz. osebe oz. družina, ki živi v skupnem gospodinjstvu; samo ti lahko pojejo na koru. Sodelovanje pevskega zbora do nadaljnjega ni dovoljeno.

Darovi vernikov

8.        Mislim, da bi bilo dobro poudariti, da se denar prinese v kuverti ali vrečki, da se vernik ne dotika denarja, zatem pa na roke prejme sveto obhajilo, ali pa, da se darovi poberejo na koncu sv. maše.
Možnosti pobiranja darov je veliko, končno odločitev oz. prilagoditev o tem kako se bodo pobirali prostovoljni prispevki, bodo sprejeli župniki v dogovoru z njihovim škofom ordinarijem.

Razlaga navodil škofov

9.         Navodila ne predvidevajo, kaj se bo zgodilo, če bo prišlo do kršenja teh priporočil in navodil, ki so vsekakor dobra. Do kršenja lahko pride tudi zaradi tega, ker bo k sv. maši prišlo »preveč« ljudi, ali ker bo nekoga sredi sv. maše popadel kašelj, ker določeni verniki za navodila niso slišali in jih prebrali in ne bodo upoštevali varnostne razdalje, ne bodo imeli s seboj maske….
Pri tem velja pravilo subsidiarnosti. Vsaka župnija, dekanija, škofija lahko znotraj razglašenih določil in pravil (od države in SŠK) uredi stvari avtonomno, nato pa to deli z drugimi kot dobro (ali slabo) prakso.

10. Ali je navodilo, objavljeno na strani Slovenske škofovske konference, neveljavno, ker ni skladno z nekaterimi prej objavljenimi dokumenti?
Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19 so škofje sprejeli kot ordinariji v svojih (nad)škofijah. Vsak škof ordinarij je v svoji škofiji glavni in edini zakonodajalec, saj ima redno, lastno in neposredno oblast (prim. kan. 381 § 1 ZCP). Ukrepe so škofje sprejeli glede na ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah pod posebnimi pogoji. Škofje ordinariji so sprejeli navodila skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov.

11. Kaj pomeni izraz »redno razkuževanje«, če je sveta maša v cerkvi vsak dan? Kako pogosto naj se razkužuje? S kakšnimi razkužilnimi sredstvi in na kakšen tehnični način naj se razkužuje kljuke vrat, klopi in tla? Na kaj je potrebno biti pozoren pri razkuževanju cerkve?
Površine s katerimi prihajajo verniki v stik, naj se razkužijo po vsaki sv. maši. Pri čiščenju in razkuževanju prostorov so vam lahko v pomoč priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so objavljena na naslednji spletni povezavi: https://www.nijz.si/sl/navodila-za-ciscenje-in-razkuzevanje-prostorov-izven-zdravstvenih-ustanov-v-katerih-se-je-zadrzeval

Razkužilna in druga čistilna sredstva je potrebno uporabljati previdno ter le-ta ne smejo priti v stik z umetninami ali občutljivimi materiali (marmor, pozlata, olje na platnu, lak na klopeh itd.). Alkoholna in druga razkužilna sredstva ne smejo priti v stik s slikami, kipi, pozlačenimi oltarji in drugo opremo, ki je narejena oziroma ustvarjena iz občutljivih materialov, da se ne poškoduje ali celo uniči. Razkužilna sredstva vsebujejo različne agresivne snovi in vodo, ki lahko delujejo kot topila in lahko povzročijo trajne poškodbe. Vsi oskrbniki sakralnih prostorov (mežnarji, ključarji, vzdrževalci…) in verniki morajo pri razkuževanju paziti na umetnine, da nikakor ne pridejo v kontakt z razkužili.

12. Kako boste pomagali župnikom, da boste uspeli zagotoviti pogoje, glede na to, da so tu prazniki – mislim na čistila, potem pa tudi na to, kdo bo zagotavljal, da bo v cerkvi samo toliko ljudi, kolikor jih je lahko. Jih bodo odslovili na vratih?
Duhovniki, verniki in javnost so bili že nekaj dni prej seznanjeni z odločitvijo škofov in so se lahko pravočasno pripravili na začetek svetih maš z verniki. V kolikor imajo pri tem težave, naj se obrnejo za pomoč k civilni zaščiti oz. na škofijske ekonome.

Glede števila vernikov v cerkvah velja pravilo, da morajo biti verniki oddaljeni 1,5 metra.

To ne velja za člane družin in vernikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Ti bodo lahko sedeli skupaj. Na SŠK pričakujemo, da bodo duhovniki označili klopi tako, da bodo verniki sedeli samo v vsaki drugi vrsti.

Glede na to, da je veliko vernikih še zelo previdnih, vsaj v prvih dneh ne pričakujemo, da bo v cerkvah preveč vernikov. V kolikor pa bo prišlo do povečanega obiska vernikov potem je prav, da župnik pravočasno uvede dodatne sv. maše oz. vernike povabi k udeležbi čez teden. Škofje so tudi odločili, da obisk svete maše čez teden velja za obisk nedeljske svete maše. 

13. Od otrok do 12. leta naj se ne bi pričakovalo, da nosijo karkoli na ustih (maske, šale). Znano je, da s tem še ne znajo rokovati in zato bi uporaba lahko prinesla več škode kot koristi. Za mašo pa se predvideva, da bi morali biti pokriti vsi.
Udeležba maš pa je še vedno dopustna in veljavna preko radia, televizije in spleta. V kolikor se družina odloči, da gre k maši v cerkev mora upoštevati vsa navodila.

14. Najstniki nočejo slišati o tem, da bi morala nositi maske. Povedeo, da k maši ne gredo, če morajo iti z masko. Če je veljalo do sedaj, da so bili pri maši ob medijih, bo moralo pač veljati še naprej, dokler se stvari ne noramalizirajo. Gre sicer za najstnike, ki k maši redno hodijo in s tem nimajo težav. Res pa je, da jim sicer še ni bilo treba za nikamor nadeti maske. V trgovine ne hodijo, raje kot z dvigalom , kjer bi morali imeti masko, hodijo tudi v najvišja nadstropja peš. Kaj naj naredimo starši? Gremo k maši sami, njih pa pustimo doma ali naj skupaj z njimi tudi mi spremljamo mašo ob medijih še naprej? Koliko vztrajati?
V takem primeru naj družina spremlja mašo po radiu, televiziji ali spletu, saj je pri udeležbi maše v cerkvi potrebno upoštevati vsa navodila.

15. Kaj priporočate rizični skupini, torej starejšim in kroničnim bolnikom?
V navodilih so škofje zapisali, da naj starejši kronični bolniki do nadaljnjega ostanejo doma in spremljajo svete maše preko radia, televizije oz. spleta. Na ta način bo najbolje poskrbljeno za njihovo zdravje in za zdravje drugih vernikov in duhovnikov.

16. Mnogi verniki imajo pomisleke. Zakaj se je Cerkev odločila odpreti cerkve v tem trenutku, kaj so bili razlogi za takšno odločitev, glede na to, da nobena številčnejša skupina še ni vzpostavljena, na primer šole, vrtci?
Škofje se zavedajo, da epidemija še vedno obstaja in da moramo biti pri druženju previdni. So pa škofje ocenili, da so se razmere trenutno uredile do takšne mere, da se ponovno začne z obhajanjem svetih maš z verniki ob posebnih pogojih. Na to kažejo odločitev vlade, ki je včeraj v posebnem odloku dovolila dostop do verskih in številnih drugih objektov oz. dejavnosti.

Dejstvo je, da je bila Cerkev ena prvih ustanov, ki je zaprla svoje prostore; prav tako so bili verniki že skoraj dva meseca brez maš in zakramentov. Zato se je škofom zdelo primerno, da vsaj začasno odprejo cerkve za bogoslužje. Velja pa, da bodo v primeru poslabšanja razmer škofje izdali nova navodila, s katerimi bodo versko dejavnost lahko ponovno omejili. 

17. Krepost preudarnosti (prudentia) nam narekuje pravi red ciljev in sredstev za njih dosego. S tem nam narekuje, da moramo telesne dobrine uporabljati le kot sredstva za dosego nadnaravnih dobrin. Vi ste pa z Vašimi navodili podredili nadnaravne dobrine (zakramentalno milost) telesnim dobrinam (zemeljskemu zdravju in življenju). Ali se Vam torej ne zdi, da so Vaša navodila v nasprotju z omenjeno krepostjo?
Ne. Najvišja krepost ljubezni narekuje ljubezen do najbolj ogroženih in bolnih. Ukrepi škofov so namenjeni izključno varovanju zdravja najbolj šibkih.

Kateheza in župnijski uradi

18. Dokler se ne bo začela šola, verjetno tudi verouka ne bo. Kaj pa bo letos s poletnimi oratoriji, skavtskimi tabori in župnijskimi slovesnostmi?
Verouk je do nadaljnjega odpovedan oz. se lahko izvaja preko spleta. Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice bodo lahko potekale ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.

19. Kako pa bodo zdaj odprti župnijski uradi?
Škofje so odločili, da so župnijski uradi lahko odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali preko spleta. V tem primeru je lahko na enkrat v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Posted on by

Slovenski škofje so odločili, da se s ponedeljkom, 4. maja 2020, cerkve ponovno odprejo za bogoslužje z udeležbo vernikov. Tako se bodo verniki lahko udeležili svetih maš in prejemali nekatere zakramente. Cerkve so bile omejeno dostopne od 13. marca 2020, ko so škofje zaradi epidemije Covid-19 odpovedali svete maše z verniki.

V izogib širjenju epidemije, za ohranjanje zdravja vernikov ter slovenskega prebivalstva, so škofje, ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov, sklenili, da se svetih maš lahko udeležujejo le zdravi verniki, ki morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke. Po vsaki sveti maši bo potrebno obvezno prezračiti cerkve. Škofje so tudi ponovno dovolili podeljevanje zakramenta krsta in cerkvene poroke z največ 15 udeleženci. Cerkveni pogrebi se izvajajo tako kot do sedaj ob upoštevanju državnih predpisov. Župnijski verouk je do nadaljnjega še vedno odpovedan in poteka na daljavo.

S klikom na spodnji povezavi lahko prenesete navodila na vaš računalnik:

Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Grafična navodila pred vstopom v cerkev

Slovenski škofje se zahvaljujemo duhovnikom, ki v času epidemije COVID-19 ostajajo zvesti pastirji zaupanega ljudstva. Mnogi kot pravi očetje skrbijo, da župnijske in druge skupnosti kljub telesni razdalji ostajajo povezane in tako krepijo naše krščanske družine. Posebna zahvala velja redovnikom in redovnicam za vse molitve in delo, ki ga v tem času namenjajo Bogu in ljudem. Zahvaljujemo se tudi vsem vernikom, ki potrpežljivo in požrtvovalno sprejemajo omejitve javnega bogoslužja ter tako prispevajo k zaustavitvi širjenja epidemije ter varujejo ostarele, bolne in druge ogrožene skupine, ki bi se lahko brez sprejetih ukrepov okužile in imele resne zdravstvene težave z mnogimi tragičnimi posledicami. Obenem čestitamo vsem strokovnim in vladnim službam, da so s svojim ravnanjem prispevali k omejitvi širjenja epidemije. 

Slovenski kristjani smo letos doživeli veliko noč podobno kot apostoli na velikonočno jutro: zaprti v svojem domu in med svojimi bližnjimi. Gospod je vstal in je z nami na vseh naših življenjskih poteh, še posebej v preizkušnjah, zato zaupamo, da je pred nami svetla prihodnost žive vere. Naša vera v vstalega Jezusa Kristusa je močnejša od pregrad in telesnih meja. Želimo si, da se naša občestva čim prej ponovno združijo ob oltarni mizi, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da nevarnost epidemije ni minila in da se razmere lahko hitro zaostrijo.

Slovenski škofje ordinariji smo na seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 23. aprila 2020, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah. Čeprav epidemija COVID-19 še ni končana, želimo vernikom z novimi navodili omogočiti dostop do zakramentov in življenja v župnijah. Nova navodila veljajo od ponedeljka, 4. maja 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 13. marca 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določajo naslednje:

  1. Sveta maša

  1. Župniki in drugi duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
    1. Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.
    2. V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).
    3. Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. Če župnija ne more zagotoviti razkužilnega sredstva, se župnik obrne na lokalno civilno zaščito oz. škofijskega ekonoma. Če razkužila ni mogoče zagotoviti, svetih maš z udeležbo vernikov ni mogoče obhajati.
    4. Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu. 
    5. V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.
    6. Sodelovanje diakonov, ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).
    7. V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra. Če je zakristija majhna in te razdalje ni možno spoštovati, se bogoslužni sodelavci pripravijo v cerkvi.
    8. Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
    9. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena (glej 24. točko tega navodila), zato duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
    10. Dovoljeno je ljudsko petje. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu in poje cerkvene pesmi, ob upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno zaradi bližine med pevci in možnosti okužbe.
    11. Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
    12. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik oz. delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
    13. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.
  1. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
  1. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti (vsaj 30 minut). 
  1. Če je cerkev premajhna, da bi se v njej verniki lahko udeležili svete maše ob upoštevanju varnostnih ukrepov medosebne razdalje, naj duhovniki uvedejo dodatne nedeljske svete maše (npr. sobotna večerna sveta maša, ki velja za nedeljsko, dodatna nedeljska sveta maša itd.). 
  1. Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in občinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi določajo, da so javni dogodki z več kot 5 osebami prepovedani. Če bo prišlo do spremembe tega števila s strani civilne oblasti, lahko duhovniki darujejo svete maše na prostem z upoštevanjem omejitve števila navzočih vernikov. Zadrževanje v zaprtih prostorih ali na prostem pred sveto mašo ali po njej je podvrženo civilnim predpisom in ni dovoljeno.

6.  Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).

 

  1. Zakrament svete spovedi

7.     Spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

  1. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

 

  1. Podeljevanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

9.     Posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.

  1. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Za druge otroke, ki še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas.

11.  Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki.

12.  Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.

13.  Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.

 

  1. Pogrebi

  1. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila.

15.  Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.

 

  1. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in šmarnice, župnijske slovesnosti

16.  Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS, izobraževanja, duhovni seminarji, kulturna srečanja, razstave, koncerti, proslave itd.). Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki. Vsebina je dostopna na uradni spletni strani Slovenskega katehetskega urada oz. župnij.

  1. Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice lahko potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov. 
  1. Branje šmarnic za odrasle lahko poteka po cerkvah v okviru rednih svetih maš oziroma po kapelah in hišah ob upoštevanju državnih navodil. Šmarnice za otroke v cerkvah letos odpadejo. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi). Gradivo za otroke in odrasle je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega katehetskega urada.
  1. Župnijske slovesnosti lahko potekajo zgolj ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila in upoštevanju medosebne varnostne razdalje 1,5 metra.

 

  1. Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

20.  Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

 

  1. Katoliške karitativne ustanove

  1. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

 

  1. Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

22.  V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da so v prostoru osebe med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra in se upoštevajo ostali preventivni ukrepi (maske, uporaba razkuževalnih sredstev in zračenje prostora).

23.  Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno razkuževati z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. Vsak, ki vstopi v cerkev, mora poskrbeti za osebno varnost pred okužbo, tako kot velja za vstopanje v javne prostore: razkužiti si mora roke in si nadeti zaščitno masko. Prav tako ohranja medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, cerkev oz. kapela ne sme biti odprta za javnost.

24.  Pri vhodu v cerkev v kropilnikih ne sme biti blagoslovljene vode. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.

25.  V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.

26.  Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V tem primeru je lahko v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

27.  V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah morajo biti kropilniki z blagoslovljeno vodo izpraznjeni. Glede obhajanja svetih maš naj se dogovorijo s krajevnim škofom. Pri svetih mašah v samostanih naj ne bo zunanjih obiskovalcev.

 

  1. Splošna priporočila

28.  Vsem starejšim vernikom (še zlasti starejšim kroničnim bolnikom) priporočamo, naj bodo še naprej preventivno izolirani ter naj posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čimprejšnji konec epidemije.

29.  Vsi verniki naj upoštevajo splošno higieno kihanja in kašljanja v robec oz. zgornji del rokava, medosebno razdaljo vsaj 1,5 metra, redno umivanje rok ter nošenje ustreznih zaščitnih sredstev. Obraza (oči, nosu in ust) naj se ne dotikajo z nečistimi/neumitimi rokami. Izogibajo naj se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.

30.  Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. V mesecu maju naj okrepijo pobožnosti v čast devici Mariji. Prav tako naj se slovenska katoliška občestva pridružijo molitvi papeža Frančiška in vsak dan zmolijo rožni venec za prenehanje epidemije.

 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja stanja in zaostrovanja državnih navodil, bomo škofje sprejeli dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja naših skupnosti.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in družabnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije, navodila in novice so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si/covid19-meni-ssk

 

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

ZA VEROUČENCE

ZA VEROUČENCE

Posted on by

Mislim, da ste že vsi veroučenci prejeli nekaj napotkov za svoje na-predovanje v poznanju naše katoliške vere. Slovenski katehetski urad je pripravil nekaj katehez, ki jih lahko najdete na tejle povezavi:

https://bit.ly/3brS9oC