3. ADVENTNA NEDELJA, 15.12.2019

A: Iz 35,1-6a.10; Jak 5,7-10; Mt 11,2-11

Duh vedno povezuje, ustvarja spravo, odpušča, zdravi in iz dveh dela eno. Žene nas onkraj človeško postavljenih meja, da v nas dokončno prenovi vse kar je ločeno in odtujeno. Diabolično (grško dia balein, potegniti narazen) vedno deli in ločuje vse kar naj bi bilo združeno in v miru. Podobno kot Duh vedno iz dveh ustvarja eno, tudi zlo eno trga na več delov. Duh zdravi in zbira, mehča in oživlja, zlo razkraja in uničuje življenje.

V berilu prerok Izaija opisuje prihod Jahvejevega služabnika. Točno z enakimi besedami je Jezus prvič naznanil svoje poslanstvo (Lk 4,18-19). Pravi, da presega vljudne in primerne meje, da bi lahko znova povezal skupaj vse, tudi tiste, ki so v družbi izključeni in zapostavljeni: reveže, ujetnike, slepe, zavržene. Njegovo poslanstvo ni to, da zbira tako imenovane dobre v privatne podeželske klube. Njegovo poslanstvo je doseči vse, ki so na robu in na dnu, vse ki so zadnji. Prav tem želi povedati, da so v resnici prvi! S tem je skoraj v celoti opisana služba Svetega Duha in zato tudi Jezusa.

Bolj ko uspemo povezovati, bolj ko smo sposobni odpuščati in sprejemati različnost, bolj smo vključevalni in radostni, bolj smo sposobni živeti v Duhu. Bolj nas nenehno muči potreba po zavračanju, nasprotovanju, zanikanju, izključevanju in izločanju, bolj smo odprti za negativne in uničujoče glasove in svoje najslabše nagone. Jezus je nas vzor zdravljenja, preseganja in sprave, mož Duha, ki vse oživlja, če mu dovolimo.

p. Dr Vili Lovše