15. nedelja med letom Ljubezen je v dejanjih

V vsej dolgi zgodovini Izraela in Cerkve ter tudi drugih religij bi človeštvo že zdavnaj postalo žrtev lastnih utvar, če ne bi Bog ob pravem času poslal preroka, ki nas spet spomni na Božjo resnico. Ljudje si zlahka ustvarimo vero po lastnih merilih in koristih. Nič več ne služimo Bogu, ampak ga uporabljamo za dosego

14. nedelja med letom Kadar sem slaboten, takrat sem močan

Jezus se čudi moji in tvoji neveri. Naj se njegovo čudenje dotakne najinih src, da se bova globlje zavedala svoje notranje drže v odnosu do njega, sebe, drugih in življenja. Morda ga za začetek vprašava zakaj so bili tudi njegovi sodobniki in celo učenci do njega tako nezaupljivi? Jezus nama v odgovor navede preprost pregovor:

13. nedelja med letom, Boga se dotakneva, ko mu zaupava

Evangelij nama pripoveduje od dveh Jezusovih čudežih. Ozdravi krvotočno ženo in obudi od mrtvih hčerko Jaira, ki je bil predstojnik judovske shodnice. Oba uslišana iščeta stik z Jezusom. Krvotočna žena išče stik z njim v svojem srcu in na skrivnem, Jair pa kar na glas in pred vsemi. Krvotočna žena veruje, da bo ozdravljena že,

10. nedelja med letom, 10.6.2018, Mr 3,20-35

Nekatere dele Nove zaveze opisujejo kot zapis »nevarnega spomina« o Jezusu. Običajno je mišljeno besedilo, ki Jezusa prikaže v zelo drugačni luči, kakor smo vajeni. Nevarno je zato, ker ga je mogoče razlagati na različne načine. Današnji evangelj je eden takšnih »nevarnih« spominov – besedil. Ker je bil prvi zapisan, je teh spominov v Markovem

Binkošti – Naš Bog je ogenj, ki očiščuje

Za binkošti sta značilni dve podobi: ognjeni jeziki, ki se prikažejo nad glavami apostolov, in ogenj, o katerem se moli: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.« Ogenj izraža posebno značilnost pogovora med Očetom in Sinom, to je, da z nami delita svojo skrivnost, ki vname človeško srce,

6. velikonočna nedelja – Veselje je pot, ne cilj

Jezus nama danes neposredno opiše stvarnost, o kateri je preteklo nedeljo spregovoril v podobi trte in mladike. Svoj govor razvije na treh »kakor«: »Kakor je Oče ljubil mene … kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta … kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,9.10.12).  Takoj razčistiva nesporazum. Besede »kakor« Jezus ne uporablja za

5. velikonočna nedelja Glaven je odnos

Glavna podoba 5. in 6. velikonočne nedelje je trta. S podobo trte je hotel Jezus učencem in tudi nama pokazati, kako globoko smo povezani z njim. Ponudi nam ključ, po katerem lahko dojameva skrivnost njegovega življenja. Hkrati pokaže, v kakšno dostojanstvo življenja kliče naju in vse svoje učence. Govori nama zelo zaupljivo. Uporablja besedico »kakor«.

3. velikonočna nedelja – Tudi moški imamo srce

Pripovedi o velikonočnih dogodkih imajo dva cilja: želijo nama pokazati resnico Jezusovega vstajenja, ki se nam danes zdi nemogoča ali celo utvara, ter odpreti najino srce za razumevanje Svetega pisma. Jezusovo vstajenje namreč celotnemu Svetemu pismu daje čisto drugo težo in dokončnost. Tudi ti in jaz sva lahko deležna moči vstajenja, ki se imenuje »slava«.