V vsej dolgi zgodovini Izraela in Cerkve ter tudi drugih religij bi človeštvo že zdavnaj postalo žrtev lastnih utvar, če ne bi Bog ob pravem času poslal preroka, ki nas spet spomni na Božjo resnico. Ljudje si zlahka ustvarimo vero po lastnih merilih in koristih. Nič več ne služimo Bogu, ampak ga uporabljamo za dosego
Jezus se čudi moji in tvoji neveri. Naj se njegovo čudenje dotakne najinih src, da se bova globlje zavedala svoje notranje drže v odnosu do njega, sebe, drugih in življenja. Morda ga za začetek vprašava zakaj so bili tudi njegovi sodobniki in celo učenci do njega tako nezaupljivi? Jezus nama v odgovor navede preprost pregovor:
Evangelij nama pripoveduje od dveh Jezusovih čudežih. Ozdravi krvotočno ženo in obudi od mrtvih hčerko Jaira, ki je bil predstojnik judovske shodnice. Oba uslišana iščeta stik z Jezusom. Krvotočna žena išče stik z njim v svojem srcu in na skrivnem, Jair pa kar na glas in pred vsemi. Krvotočna žena veruje, da bo ozdravljena že,
Nekatere dele Nove zaveze opisujejo kot zapis »nevarnega spomina« o Jezusu. Običajno je mišljeno besedilo, ki Jezusa prikaže v zelo drugačni luči, kakor smo vajeni. Nevarno je zato, ker ga je mogoče razlagati na različne načine. Današnji evangelj je eden takšnih »nevarnih« spominov – besedil. Ker je bil prvi zapisan, je teh spominov v Markovem
Za binkošti sta značilni dve podobi: ognjeni jeziki, ki se prikažejo nad glavami apostolov, in ogenj, o katerem se moli: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.« Ogenj izraža posebno značilnost pogovora med Očetom in Sinom, to je, da z nami delita svojo skrivnost, ki vname človeško srce,
Vse, kar Bog dela, ima en in edini cilj: tvoje in moje ter naše veselje, polnost veselja. Bog se vsega veseli. Iz veselja vse ustvarja. Veselje je njegov umetniški podpis in žig na vseh stvareh. Kliče naju, da ostaneva v svetu, a pripadava Očetu. S tem lahko nadaljujeva Jezusovo poslanstvo. Sva v telesu, a ne
Jezus nama danes neposredno opiše stvarnost, o kateri je preteklo nedeljo spregovoril v podobi trte in mladike. Svoj govor razvije na treh »kakor«: »Kakor je Oče ljubil mene … kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta … kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,9.10.12). Takoj razčistiva nesporazum. Besede »kakor« Jezus ne uporablja za
Glavna podoba 5. in 6. velikonočne nedelje je trta. S podobo trte je hotel Jezus učencem in tudi nama pokazati, kako globoko smo povezani z njim. Ponudi nam ključ, po katerem lahko dojameva skrivnost njegovega življenja. Hkrati pokaže, v kakšno dostojanstvo življenja kliče naju in vse svoje učence. Govori nama zelo zaupljivo. Uporablja besedico »kakor«.
Sprejmem, da sem ljubljen in šele nato lahko ljubim in spoznavam Cerkev naju vabi, da še naprej premišljujeva o stvarnosti vstalega Jezusa kot živega in osebno navzočega tukaj in sedaj, da bi imela življenje in ga imela v izobilju. On nama omogoča, da sva deležna njegove življenjske moči. Podoba dobrega pastirja govori prav o tem.
Pripovedi o velikonočnih dogodkih imajo dva cilja: želijo nama pokazati resnico Jezusovega vstajenja, ki se nam danes zdi nemogoča ali celo utvara, ter odpreti najino srce za razumevanje Svetega pisma. Jezusovo vstajenje namreč celotnemu Svetemu pismu daje čisto drugo težo in dokončnost. Tudi ti in jaz sva lahko deležna moči vstajenja, ki se imenuje »slava«.