https://youtu.be/gyjMsPCydXk
Avtor: Administrator
Spodbude slovenskih škofov za adventni čas 2020
Letošnji adventni čas bo zaznamovan z epidemijo COVID-19, ki je spremenila naše življenje in način obhajanja cerkvenih praznikov. Škofje vabimo vse katoličane, da okrepimo molitev in vero znotraj svojih družin.
Adventni venec
Pred 1. adventno nedeljo, ki bo letos 29. novembra, pripravimo adventni venec ter ga postavimo na vidno mesto v svojem domu. Ob njem bomo vsak dan molili in s prižiganjem sveč občutili, da se luč veča. Luč je Kristus, ki razsvetljuje naše dneve in nam prinaša upanje.
Zakramenti
V letošnjem adventu opravimo sveto spoved v domači župniji ter prosimo domačega duhovnika za prejem svetega obhajila izven svete maše.
Molitev
V obdobju pred božičem vabimo vernike, da okrepijo osebno in družinsko molitev (pred jedjo in po jedi, Angel Gospodov, rožni venec, molitev za zdravje v času epidemije itd.), obudijo stare krščanske slovenske pobožnosti, kot sta molitev ob adventnem vencu in Mariji romarici ter pogosteje prebirajo Sveto pismo. Pridružimo se svetemu očetu Frančišku, ki prosi za blagoslov ubogih in zapostavljenih.
Jaslice
Jaslice so sestavni in nepogrešljivi del slovenske kulturne dediščine, ki že več stoletij zaznamujejo naše praznovanje božiča. Letošnji adventni čas zato namenimo za izdelavo domačih jaslic.
Blagoslov doma
Na sveti večer, 24. decembra, sami blagoslovimo svoj dom. V cerkvi ali pri domačem duhovniku vzemimo blagoslovljeno vodo ter ob pesmi in molitvi blagoslovimo svoje stanovanje ali hišo: na začetku prižgemo luči na božičnem drevesu in svečo pri jaslicah; zapojemo božično pesem, preberemo odlomek iz Svetega pisma, ki govori o Jezusovem rojstvu, sledijo osebne prošnje, blagoslov jaslic in stanovanja ali hiše; zaključimo z molitvijo Oče naš ter zapojemo božično pesem.
Tihota
Advent naj bo čas tihote, notranjega miru, molitve in spokojnosti, saj je samo tako mogoče resnično doživeti božične praznike.
Dobrodelnost
V času pričakovanja Jezusovega rojstva se spomnimo na uboge, zapostavljene, bolne in osamljene. S svojimi darovi podprimo delovanje dobrodelnih društev in ustanov, ki znotraj Katoliške cerkve pomagajo najšibkejšim in odrinjenim na rob družbe.
Škofje vabimo vse katoličane, da se v letošnjem adventnem času izognejo medsebojnemu obiskovanju, pozornost in bližino svojim dragim pa naj izkažejo s telefonskim klicem ali s pisnim voščilom. Letos naj imajo prednost duhovne in družinske vrednote. Ob tej priložnosti se slovenski škofje v svojih molitvah posebej spominjamo vseh, ki so preizkušani zaradi bolezni, svojcev žrtev epidemije COVID-19 ter zdravstvenih delavcev, ki požrtvovalno in predano pomagajo našim državljankam in državljanom. Naj bo advent čas miru, solidarnosti in povezanosti za skupno dobro naše domovine in Cerkve.
Slovenski škofje
Teden KARITAS – nagovor za soboto, 28. 11. 2020
SLIŠIM TE – ODPRT SEM ZATE
Dolgoletna sodelavka pri Karitas je ženski, ki je prišla po pomoč, povedala, da ima zaradi bolnega moža težek dan, a ker rada pomaga, je vseeno prišla na Karitas sprejemat pomoči potrebne. Gospa, ki je prišla po pomoč, je sproščeno poslušala sodelavko Karitas, jo sprejela in med njima se je razvil prijeten pogovor. Obe sta imeli težave, a bili sta dovolj odprti, da sta se lahko podpirali in si v danem trenutku pomagali.
Sem kdaj pomislil, kako hitro ljudje zaznamo razpoloženje drugega? Zunanji znaki, kot je nasmeh, ljubeč pogled, so nujni za dober začetek komunikacije, a biti morajo iskreni. Ljudje hitro zaznamo, če nas nekdo sprejme z odprtim srcem in nam prisluhne, ali pa je njegov nasmeh in pogled narejen in neiskren. Zanimivo je, da se to začuti celo pri pogovoru preko telefona, kljub temu da človeka na drugi strani ne vidimo. Tako kot mi začutimo stisko pri njem, tudi on dobro začuti (ne)pripravljenost pri nas. Zato je najpomembneje, da imamo ljudi radi. Res iskreno radi. Če ljubimo, bo srce to sporočalo tudi, ko imamo slab dan in nismo najbolj razpoloženi. Ljudje bodo zaznali našo utrujenost, a tudi skrito ljubeče srce. In ne bo jim težko sprejeti, da imamo pač slabši dan.
Ko se ljudje zatečejo k nam, želijo, da jih najprej poslušamo. Naša pripravljenost je odskočna deska v odnosu z njimi. Lahko odskočim ali ne, vstopim v odnos ali ne, odprem srce ali ne. Včasih ni lahko biti na razpolago za pogovor: nimam dovolj moči, da bi s potrebno pozornostjo, pripravljenostjo in navdušenjem poslušal bližnjega. Ni narobe, če sem utrujen. Narobe je, če sem preponosen, da bi si to priznal. Takrat nastopi nevarnost, da človeka sprejmem premalo ljubeče ali morda celo z jezo. Ponavadi se tega niti ne zavedam. Kako pa se tak človek počuti po hladnem sprejemu?
Janez dobro opazuje in prisluhne dogajanju. Preda se življenju in se ga veseli. Veličina njegovega poslušanja je v tem, da kljub mnogim nerazumljivim podobam ostaja odprt za pot, za življenje. V evangeliju pa Kristus vabi k čuječnosti. Spodbuja nas, da pozorno poslušamo. Bolj ko slišimo bližnje in Gospoda, bolj smo pripravljeni za služenje drugemu. Ko poslušam, se odpiram za nekaj, kar bogati vse nas in življenje nas vseh.
Vsak izmed nas ima možnost in svobodo, da se odpre ali zapre.
Kakšen sem jaz? Se trudim, želim, poskušam odpreti? Še posebej to velja zame, ki sem sodelavec Karitas.
PROŠNJE:
Troedini Bog, ti poznaš naše slabosti in skrbi, ki jih vsi tako težko pre-poznamo in izrečemo. Z zaupanjem se obračamo k tebi in te prosimo:
- Utrdi v nas čuječnost in pripravljenost na služenje drugim.
- Prosimo te za državne voditelje, naj se zavzemajo za pravičnost in mir na svetu.
- Usmili se vseh trpečih in jim pošlji tolažbo.
- Prosimo te za družine, ki so v stiski in v katerih ni prave ljubezni.
- Sprejmi k sebi vse ljudi, še posebno tiste, ki so se trudili, da bi pomagali drugim.
Usliši naše ponižne prošnje in nas podpri s svojo močjo, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
- Beno Lavrih
Teden KARITAS – nagovor za petek, 27. 11. 2020
SLIŠIM TE – SKUPAJ RASTEVA
Mož in žena, ki sta se leta in leta trudila, da bi znala spoštovati in sprejemati drug drugega, pripovedujeta: »Kar nekaj let sva potrebovala, da sva se naučila, kako prisluhniti drug drugemu. Sčasoma sva to dosegla – da se ne le poslušava, ampak se tudi slišiva. Zdaj v pogovoru hitro začutiva, kaj se v naju dogaja in kako živiva. Vse bolj se poznava, vse bolje se zaznava in vse močnejša je vez med nama. Vse zato, ker sva se naučila poslušati in se tudi slišati.«
Ko ljudje poslušamo en drugega in se drug drugega trudimo tudi slišati, se v odnosu sooblikujemo in pridemo do skupnega jezika. Tu odnos vzcveti, začnemo rasti, življenje dá sadove in doživimo mnogo lepega in dobrega. Če drugega ne slišimo, te rasti ni. V odnosu se torej rojeva čustveno in duhovno bogastvo šele, ko se preko obojestransko odprte zaupne komunikacije na poseben način približamo drug drugemu. Pri tem ne gre le za to, da slišimo, kaj drugi dela in kako živi, ampak gre za rast značajev in osebnosti dveh posameznikov, ki sta se drug drugemu odprla.
Vsak odnos je svoj svet. Obstajajo različno intenzivni in globoki odnosi, nekateri zelo plitvi, v katerih nas ne veže veliko skupnega in v katere ne vlagamo veliko energije, obstajajo pa celo negativni odnosi, ki nam jemljejo vso voljo in energijo. A tudi ti nam lahko pomagajo k rasti, če le dopustimo. Ljudje lahko v medsebojnih odnosih odkrijemo neizmerno bogastvo življenja.
V evangeliju Jezus govori o rasti kot o procesu. Vse ima svoj čas in svoj prostor za rast. Smokvino drevo ima pri rasti svoje zakonitosti. To lahko prenesemo na naše odnose. Vsak odnos je dinamičen in raste, to pa zahteva čas za razvoj in potrpljenje. Pogosto na zunaj hitrega napredka ne opazimo, kar pa ne pomeni, da rasti in razvoja ni. Rast je vedno nekoliko skrivnostna, včasih tudi nekoliko zastane, a če jo dopustimo, daje sad.
Največja moč služenja v Karitas je ustvarjanje odnosa. Izročiti nekomu dar v obliki denarja ali hrane je gotovo dejanje pomoči, a je relativno lahko. Večji in težji pa je dar ljubezni, ki je poslušanje in sprejemanje osebe, ki jo je Bog v tistem hipu postavil pred nas. To je prvo in najpomembnejše delo Karitas. Njeno bistvo, na katerega ne smemo pozabiti.
Kako poslušam jaz, kaj slišim? Prepoznam potrebe iz človekove notranjosti, ali znam dati le kilogram riža in liter olja?
Kako s poslušanjem gradim odnos? Vidim le sebe in svojo pomembnost, ali vanj vključim tudi bližnjega in predvsem Boga, ki nama omogoča dobro komunikacijo?
PROŠNJE:
Dragi bratje in sestre, položimo svoje prošnje na oltar in z zaupanjem prosimo:
- Dobri Bog, odpri nam oči, da bomo videli in slišali ljudi, ki potrebujejo pomoč, in daj nam moči, da bomo lahko pomagali.
- Prosimo te za papeža, škofe in duhovnike, naj z besedo in dejanji pomagajo pomoči potrebnim.
- Pomagaj našim družinam, da si bodo prizadevale živeti v slogi in ljubezni.
- Dobri Bog, razsvetljuj vse, ki delajo za bolne, zapostavljene in ne-močne. Pridruži jim nove sodelavce.
- Naj naši rajni uživajo večno srečo pri tebi.
Usliši naše ponižne prošnje in nas podpri s svojo močjo, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Teden KARITAS – nagovor za četrtek, 26. 11. 2020
SLIŠIM TE – ZAUPAM TI
»Zelo pozorno me je poslušal. Čutil sem, vedel sem, da me je ne le poslušal, ampak tudi slišal. Počutil sem se sprejetega v vsej svoji bedi. Postopoma se je v meni prebujala želja, celo potreba, da bi mu povedal še več. Vse bolj sem čutil, da mu lahko zaupam. In to se je zgodilo: ko sva se srečevala, je v meni rasla vedno večja gotovost: on je človek, ki mu res lahko zaupam.«
Znanec mi je delaj, da je šel na neko predavanje. Na vprašanje, zakaj, mi je odgovoril, da tega predavatelja ceni kot strokovnjaka in kot človeka, zato ga rad posluša in tudi upošteva. Premišljujem: moj znanec se je odločil poslušati in upoštevati tega predavatelja zato, ker je zanesljiv in vreden zaupanja. Pozoren je, koga posluša, čeprav ne gre za zelo pomembne zadeve v njegovem življenju. Koliko bolj verjetno izbira pravo osebo, ko je pred pomembnejšimi življenjskimi vprašanji.
Koga izbiram in rad poslušam jaz? Nekoga, ki ga cenim. Nekoga, ki me sprejema, e spoštuje, mi želi dobro, me posluša in me ima rad, ki me ne izda … Z eno besedo, odprem se zaupanja vredni osebi. To spoznanje je dobra odskočna deska zame, ko pomagam drugim. Pomembno je, da sem odprt in ljubeč do tistega, ki pride k meni: ga sprejmem, spoštujem in mu dam varen prostor v svojem srcu. Rad poslušam tistega, ki ga ljubim. Lahko naredim korak naprej in poskusim ljubiti tistega, ki ga poslušam, da bom vreden njegovega zaupanja.
Janez je slišal »močan glas«. Ta močan glas je kot znamenje gotovosti, Janezu daje zaupanje v Boga in v Njegovo spremljanje. Vse bolj se Bogu odpira, ga posluša in spoznava. Poslušanje Boga je v duhovnem življenju prav posebna drža: bolj ko ga poslušamo, več slišimo. V evangeliju spoznamo, da so tudi Jezusu prisluhnili, ko je dajal napotke za zelo skrivnosten in negotov čas. Kljub črnim in težkim napovedim za prihodnost so ga poslušali. Slišali so ga in mu zaupali. Prepoznali so, da bo tisti, ki bo prišel na oblaku z veliko močjo in slavo, On sam, Jezus.
Če znam poslušati, imam v rokah ključ do tiste kamrice v srcu bližnjega, ki je ne odpre komurkoli. In ko se v odnosu prepustim drugemu v močnem zaupanju, se v meni prebudita moč in duh, ki omogočata gradnjo in preživetje odnosa. Le zaupanja vreden odnos ima moč ozdravljanja in moč, da premaga zlo. Kdo posluša mene? Koga poslušam jaz?
Je Bog tisti, ki mu prvemu prisluhnem?
PROŠNJE:
Naš odrešenik Jezus Kristus, ozri se na nas in naše prošnje:
- Ohranjaj nas stanovitne v veri in dobrih delih.
- Pomagaj državnim voditeljem, da bodo modro vodili državo v dobro vseh ljudi.
- Poživi v nas vero, da bomo prisluhnil tvojim besedam in po njih živeli.
- Pomagaj sodelavkam in sodelavcem Karitas pri njihovem delu.
- Usmiljeno sprejmi k sebi vse, še posebno dobrotnike in sodelavce Karitas.
Jezus, sin živega Boga, usliši naše prošnje in nas blagoslovi, ki živiš in nas ljubiš vekomaj. Amen.
Teden KARITAS – nagovor za sredo, 25. 11. 2020
SLIŠIM TE – DAJEVA SI MOČ
Mož pove: »Zelo težko mi je bilo. Bil sem sam, obupan, nisem vedel, kam naj se obrnem, a zavedal sem se, kako nujno je, da se nekomu izpovem. Končno sem se le odločil, da pokličem prijatelja. Pozorno me je poslušal. Z njegove strani nisem pričakoval odgovora in rešitve za moje težave, a ob pogovoru sem dobil moč in duha za sprejemanje stanja, v katerem sem se znašel.«
V življenju se srečujemo z mnogimi težkimi situacijami in odnosi, kjer se konflikti kopičijo in se kar ne razrešijo. Pogosto rešitve niti ni, kar nas lahko zelo potre. Koliko lažje nam je, če se lahko pogovorimo z zaupanja vrednim prijateljem, ki nas posluša, ki nas sliši, ki nam da čutiti, da v stiski nismo sami! Ozavestimo zdaj še svoj način poslušanja: poslušam, sprejemam, ali sproti premišljujem, kaj in kako bom odgovoril, da se bom pohvalil, kako sem sam rešil podobno situacijo, podal rešitev ali morda samo tolažil? Ne, ne delajmo tega! Ni potrebno, lahko je celo moteče. Človek v stiski potrebuje le, da ga poslušam, slišim in sprejmem.
Sem bil kdaj v stiski in nisem vedel, ne kod ne kam? Sem kdaj osamljen taval v svoji nesreči, dokler mi prijatelj ni ponudil pomoči, opore, spremstva in pogovora? Kako sem se počutil? Verjetno je prav vsak od nas že šel skozi takšno situacijo. Ko sem sam hodil po taki temni dolini, sem prišel do spoznanja, kako pomembno in potrebno je, da imam nekoga, ki me posluša, sliši, razume in sprejema. Kako pomembno je, da slišim, da mi nekdo želi pomagati! S človekom, ki me posluša, se povežem in dobim nenavadno moč. Težko opišem, kaj točno se tedaj dogaja, a to moč dobro čutim in je izjemno doživetje. Je Božji dar.
Današnji evangelij je na prvi pogled poln negotovosti in strahu. Če ne zmorem pogleda preko stiske, je vse skupaj ena velika beda, žalost, obup. Mar ne delam pogosto tega tudi sam, ko poslušam in berem vsakodnevne novice? Gledam le nesrečo in ne vidim obljube in Božjega posega, rešitve, kot je v evangeliju, kjer beremo, da se ne smemo ustaviti pod bremenom preizkušenj.
Treba je slišati. Slišati kaj? Slišati Gospoda, ki nam daje obljubo, pogum in moč. Bog nas sliši in to nam sporoča po znamenjih, le mi jih pogosto ne prepoznamo. To, da nas Bog sliši, je za nas velika tolažba. Z mirom v srcu lahko pričakujemo, da nas bo v trenutkih stiske slišal in rešil. Na način, ki je v njegovih očeh za nas najboljši.
Kako se počutim, ko me zares slišijo? Ali se zavedam, kako pomembno je, da tudi jaz slišim bližnjega?
PROŠNJE:
Dobri Jezus, prisluhni našim prošnjam:
- Prosimo te za pogum in modrost, da bomo znali o tebi spregovoriti tudi drugim ljudem.
- Prosimo te za papeža, škofe in duhovnike. Naj nas s svojim zgledom in besedami usmerjajo v življenje.
- Blagoslavljaj delo vseh, ki se trudijo za bolne, onemogle, umirajoče.
- Jezus, pomagaj nam, da bomo v svetu prinašali veselje in tolažbo vsem, ki jo potrebujejo.
- Usmiljeno sprejmi k sebi vse, ki v teh dneh končujejo svoje zemeljsko življenje.
Dobri Jezus, usliši naše ponižne prošnje, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Teden KARITAS – nagovor za torek, 24. 11. 2020
SLIŠIM TE – ZAME SI ZNAMENJE
Mož pripoveduje: »Večkrat sva se pogovarjala, a ne razumela. Ravno tega ni bilo, česar sem si najbolj želel: da bi se slišala. Tega sva se morala naučiti. Počasi, a vztrajno sem se učil, da sem se pred vsakim pogovorom ustavil, umiril sebe, svoje misli, čute, čustva in pozorno poslušal. Poskušal sem ozavestiti, da je pravilno poslušanje nujno. Začel sem poslušati potrpežljivo, skrbno, predano, brez nestrpnosti in prekinjanja. Zato sem se lahko veselil rezultatov najinega sporazumevanja: začela sva se zbliževati in vse je postalo dar in posebno znamenje najinega odnosa.«
Tako kot v zakonu je pravzaprav v vsakem odnosu, ki želi zaživeti in preživeti: poslušanje je ena temeljnih nujnosti, brez tega ni odnosa. Je dar in pomembno znamenje ljubezni, kajti po njem Božja ljubezen in Kristusovo veselo oznanilo prihajata do mojega bližnjega. Največ mu lahko dam, ko ga zares poslušam in tudi slišim: le tako sem jaz odprt zanj, on pa se bo čutil sprejetega in se bo odprl. V nasprotnem primeru se bo počutil izločenega in se bo prizadet zaprl. S poslušanjem izrazim spoštovanje do njega, mu dam dostojanstvo, ki mu gre, in postanem znamenje in orodje Božje ljubezni.
Slišal sem ljudi, ki so rekli: »Nihče me ni zares poslušal. Počutil sem se ponižanega, nikoli več se ne vrnem po pomoč.« Pa tudi: »Lej, noro, poslušali so me! Več kot pomoč mi je pomenilo, da so me slišali.« Več kot sama finančna ali materialna pomoč je vredno to, da človeku do-pustim biti to, kar on sam v svoji stiski in bolečini je. Šele, ko se kot tak čuti sprejetega, lahko brez občutka podcenjevanja sledi moj drugi korak – pomoč, ki bližnjemu ni v ponižanje.
Če pomislim na Karitas: ne moremo vedno pomagati vsem ljudem v njihovih potrebah, a bližnjemu darovana pozornost in čas je bila, je in naj ostane ogledalo Karitas.
Prepoznavati Božja znamenja, slišati Božjo govorico – to je milost in poseben dar. Jezus nas vabi, da se ob njih ustavimo. V Božji besedi odkrivamo, kako Bog Janeza vodi po znamenjih. Enako želi voditi in spremljati tudi nas, zato nam preko drugih stalno pošilja znamenja in nas postavlja za znamenje drugim. Poslušati in slišati je veliko znamenje. Je znamenje spoštovanja, zanimanja, sprejemanja, ljubezni. Je znamenje Božjega dotika. Po našem resnem medsebojnem poslušanju Bog prihaja k nam.
In jaz – poslušam?
Tudi slišim? Kakšno znamenje sem bližnjemu?
PROŠNJE:
Dobri Bog, prisluhni prošnjam, ki jih polagamo predte:
- Prosimo te za moč, da bomo vedno zmogli delati to, kar je prav.
- Pomagaj nam, da bomo znali prepoznavati tvoja znamenja, s kate-rimi nas želiš voditi po pravi poti.
- Poživi v naših srcih sočutnost, solidarnost in dobrodelnost.
- Ohranjaj v nas veselje in nam pomagaj, da ga bomo delili z drugimi.
- Sprejmi k sebi v večno veselje vse ljudi, še posebno tiste, ki so v teh dneh umrli zaradi okužbe s koronavirusom.
Usliši naše ponižne prošnje in ohrani v nas ljubezen do tebe, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Teden KARITAS – nagovor za ponedeljek, 23. 11. 2020
SLIŠIM TE – PA TE TUDI RAZUMEM?
V skupini so si pripovedovali zgodbo, ki je šla od ust do ust. Treba jo je bilo poslušati zbrano. Prvotna različica zgodbe je bila precej drugačna od končne. Zakaj? Nekateri udeleženci niso pozorno poslušali, drugi so kakšno podrobnost pozabili, eni so slišali in drugim posredovali tisto, kar jim je bilo bolj všeč, zanimivo, zabavno. Ob vsem tem je pripovedovanje in poslušanje motil tudi hrup.
Prijatelja sta v pogovoru drug drugega pozorno poslušala. Vendar je eden od njiju govoril v prispodobah in pogosto menjal smer pogovora, v katerem so bila sporočila nejasna in skrita. Kljub pozornemu poslušanju jih prijatelj ni uspel razbrati in komunikacija ni bila uspešna.
V vsakdanjem življenju se nam vsem dogaja, da je v naši komunikaciji mnogo šumov: način govora, moteče okoliščine, težka ali neprijetna tematika pogovora, nezbranost in slaba osredotočenost na pogovor … Pogosto se nam zgodi, da poslušamo, a ne razumemo. Pred seboj vidimo človeka, slišimo njegov glas, a ne dojamemo njegovega sporo-čila. Omenjenih šumov se lahko zavedamo ali ne. Lahko se jih trudimo odpraviti, lahko jih dopuščamo ali celo namerno povzročamo.
Znati poslušati in slišati je dar. So ljudje, ki tega ne zmorejo: težko se vživijo v drugega, zato ne slišijo. Težko se približajo potrebam bližnjega. Nekateri pa nočejo poslušati. Morda jih odbija oseba ali jih vznemirja njen problem in se vsemu raje izognejo. A z nekaj truda se poslušanja lahko priučimo.
V današnji Božji besedi je Janez slišal, a preko šumenja voda in bobnenja groma je slišal nerazločno. Poskušal si je ustvariti neko podobo, ki pa je ostala nedoumljiva, nedokončna, skrivnostna. Taka je tudi Božja govorica z nami, ki jo moramo vplesti v svoje življenje. Jezus nam govori v prilikah. Vdova v evangeliju je primer dialoga med Bogom in njenim srcem, kjer se rodi ljubezen. Tista ljubezen, ki se ne konča z lepo bese-do, ampak v dejanju. V tem pa je tudi naš cilj, da s poslušanjem slišimo sporočilo, ki nas pritegne v dejanja iz ljubezni.
Koga poslušam? Kaj vse je v meni, ko poslušam? Kaj slišim?
Geslo letošnjega tedna Karitas »SLIŠIM TE« je zanimivo, izzivalno in je ključno pri našem vsakodnevnem sporazumevanju ter nepogrešljiva osnova za našo pomoč bližnjim v različnih potrebah. Naj v nas prebudi nesebično ljubezen!
PROŠNJE:
Jezus, vabiš nas, da odgovorimo na tvoj klic. Prisluhni našim prošnjam, ki jih polagamo predte:
- Prosimo Te za vse kristjane, da bomo s svojo dobroto zgled drugim ljudem.
- Prosimo te za papeža, škofe in duhovnike, da bodo radi izpolnjevali to, kar učijo.
- Odpri naša ušesa in srca, da bomo slišali tvojo besedo in klice so-ljudi, ki so v stiski.
- Stoj v teh težkih časih ob strani zdravstvenim delavcem, da bodo zmogli prenašati vse napore.
- Sprejmi k sebi v večno veselje vse ljudi, še posebno tiste, ki so radi delali dobro.
Gospod Jezus, odvračaj nas od hudega in nas nagibaj k dobremu. Usliši naše prošnje zdaj in vekomaj. Amen.
Duhovne spodbude katoliškim vernikom v času epidemije COVID-19
Slovenskim katoličanom ponujamo nekaj duhovnih spodbud za okrepitev vere v času epidemije COVID-19:
1. Spremljanje svete maše ali molitve (rožni venec, adoracija Najsvetejšega ipd.) preko spleta oz. radia ali televizije.
Nacionalne in lokalne medijske hiše ter številne župnije ponujajo prenos v živo svetih maš, adoracije Najsvetejšega zakramenta ter drugih molitev. Prenos je mogoče spremljati tudi na socialnih omrežjih. Verniki naj dejavno spremljajo vsaj nedeljsko sveto mašo preko medijev.
2. Prejem svetega obhajila izven maše
Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975). Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.
3. Dnevno prebiranje Božje besede ali brevirja (www.hozana.si)
Vsak dan verniki naj preberejo odlomek dnevne Božje besede in premišljujejo o vsebini. Berila, psalm in evangelij so navedeni v katoliških koledarjih ter na spletni strani www.hozana.si. Lahko zmolijo del ali celoten brevir.
4. Prejem duhovnega obhajila
Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV ali spletu, s prejemom duhovnega obhajila ter s prejemom svetega obhajila izven maše v domači župniji.
5. Molitev za zdravje
V času epidemije škofje vabijo vse duhovnike, redovnike, redovnice in vernike, da molijo molitev za zdravje.
- Molitvena ura za zdravje
- Molitvena ura k sv. Roku
- Molitvena ura za duhovne poklice
- Molitvena ura za domovino
- Molitvena ura za vero
- Križev pot bolnika (.doc)
- Križev pot v času epidemije
- Križev pot zgodovine odrešenja
- Križev pot Pojdi z menoj (Tomislav Ivančić)
6. Sveta tihota
»Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič. Dnevi v tihoti, samoti in popolnem postu so velika pomoč. So neverjetna milost, počasno očiščevanje, osebno srečanje z Bogom … Dnevi v tihoti, samoti in postu, ko se hraniš samo z Božjo besedo, človeku omogočajo, da usmeri svoje življenje k bistvenemu« (kard. Robert Sarah, Moč tihote, misel št. 134). Vernike vabimo, da namenijo čas sveti tihoti.
7. Kateheze (Slovenski katehetski urad)
8. Prostovoljstvo
Slovenska karitas je v sklopu programa youngCaritas pričela z vseslovenskim povabilom mladim, da izrazijo pripravljenost za sodelovanje v predvidenem prostovoljskem delu za zagotavljanje pomoči ljudem v stiski v času epidemije. V sklopu prostovoljskega projekta NAŠ KRAJ, NAŠE SRCE se mladi lahko prijavijo za nudenje pomoči ranljivim skupinam v lokalnem okolju.
9. Marijine pesmi
Povezava do Marijinih pesmi, pesmi z notami, Mladinska pesmarica, Musica sarca.
10. Svetnik dneva in razlaga božje besede.
Povezava do besedila o svetniku dneva najdete na spletni strani Reviji Ognjišče in Pastoralnem portalu Pridi in poglej, razlago bože besede dneva pa tukaj. Aktualne stvari so objavljene tudi na spletni strani Evharistija.
11. Za družine
- Kako smiselno zapolniti in izpolniti dan
- Pomen pomoči bolnim, onemoglim in invalidnim
- Spletne prevare, lažno akviziterstvo in goljufije
12. Verouk za otroke
Slovenski katehetski urad pripravlja kateheze za otroke
13. Pomoč žalujočim
Žalovanje v času epidemije koronavirusa
Navodila slovenskih škofov za preprečevanje epidemije COVID-19 z dne 13.11.2020
Stanje: 13. november 2020
Navodila slovenskih škofov za preprečevanje epidemije COVID-19
Slovenski škofje pozivamo duhovnike, redovnice in redovnike, pastoralne delavce ter vse katoličane, da spoštujejo ukrepe Vlade RS in NIJZ za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19. Vlada je 12. novembra 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih sprejela Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št 163/20), po katerem je začasno prepovedano združevanje ljudi. Škofje v izogib morebitnim inšpekcijskim in policijskim nadzorom ter finančnim kaznim vse duhovnike pozivamo, da od petka, 13. novembra 2020, do preklica upoštevajo spodaj navedene ukrepe.
1. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.
2. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov (izjema so člani skupnega gospodinjstva, ki bivajo npr. v župnišču oziroma samostanu).
3. Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujemo spregled od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
4. Verniki naj nedeljske svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede oziroma dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Duhovnikom se priporoča, da prenašajo nedeljske svete maše po spletu pred sveto mašo ob 10.00 oziroma po njej. V tem terminu naj se vernike povabi k spremljanju svete maše na TV Slovenija oziroma Radiu Ognjišče.
5. Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro, ko bo prejel blagoslov in obhajilo v cerkvi, kapeli ali na drugem primernem kraju. Udeležba pri individualnem obhajilu je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
6. V cerkvi je do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev enega vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.
7. Spovedovanje je dovoljeno samo po predhodnem dogovoru. V spovednicah mora biti nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovednico naj se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
8. Sveti krsti, prva sveta obhajila, birme in cerkvene poroke so do nadaljnjega odloženi. Sveti krst se lahko izjemoma podeljuje individualno v krogu članov iste družine oziroma istega gospodinjstva.
9. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.
10. Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Na pogrebu je lahko navzoča družina oziroma člani skupnega gospodinjstva.
11. Kateheza (verouk) in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo na daljavo.
12. Župnijske pisarna je lahko odprta za srečanje z eno osebo ali eno družino ali enim gospodinjstvom. Duhovnik in vernik naj nosita masko in si pred obiskom in po njem razkužita roke.
13. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.
14. Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.
Za morebitne kršitve vladnega odloka in področne zakonodaje odgovarja župnik oziroma odgovorna oseba. V primeru inšpekcijskega postopka ali ukrepanja policije naj odgovorna oseba to čim prej sporoči Tajništvu SŠK na e-naslov: ssk@rkc.si.
Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij. Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.
Ta navodila začnejo veljati v petek, 13. novembra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 16. oktobra 2020.
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje