Ko pomislim na Sveto Trojico, mi je lepo, če si jo predstavljam, kako
se pogovarja, kako bo uresničila načrt odrešenja. Mogoče se zdi to
preveč po človeško, a vendar se nam je Bog razodel kot človek. Ne
bomo rekli, da je Sveta Trojica takšna, kot si jo zamišljamo, saj nas
neskončno presega. Lahko pa se vseeno vprašamo, kako so se tri
osebe dogovorile o svojih vlogah. Predstavljam si, kaj jih je pri tem
vodilo. Le eno: ljubezen do druge Božje osebe, do ljudi in do
stvarstva. Tako so vse tri osebe ugotovile, da je najbolje, da gre na
Zemljo Sin, ki bo poveličal Očeta, Oče pa bo poveličal njega. Sveti
Duh bo materinsko poskrbel za celoto vseh in bo v ljubečem, nežnem materinskem in
partnerskem odnosu z obema. Predstavljam si, da:
Bog Oče SKRBI: načrtuje, izvede in dopolni delo odrešenja. Oče Sina uvede v odrešenje, ko
ga po Svetem Duhu razglasi za svojega ljubljenega Sina. Jezus govori o Očetu in ga slavi,
ker je Božjo modrost prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Jezus dela, kar mu naroča
Oče, in dela vse, da bi poveličal Očeta. Oče ga pokliče iz smrti v življenje in ga poveliča.
Bog Sin TRPI: je v prvi vrsti, najbolj očiten, Odrešenik, tvega in da življenje, da je vse
dovršeno, in nosi rane, umre sebi za nas. Stopa v prvo vrsto, a s kakšno podobo!? Vzel je
nase podobo hlapca, se popolnoma izničil, da bi izpolnil voljo svojega Očeta. Ničesar si ne
lasti, še več, razlasti se vse do smrti. Dela, kar mu naroča Oče, in zaupa, da ga bo Oče
poveličal, kakor bo on poveličal njega. Tiste, ki mu jih daje Oče, daje nazaj Očetu.
Bog Sveti Duh MOLČI: skrbi, da je vse v pravem duhu in razpoloženju, kakor mati blago
prisoten povsod in skoraj vedno neviden. Po njem se v Mariji naseli Jezus, Božji Sin. Sveti
Duh je duh, po katerem prihaja Odrešenje na svet. Je tisti, ki vodi tudi Jezusa. Nad njim v
podobi goloba po Očetu pričuje, da je Božji Sin. Je Duh Tolažnik. Kakor mati, ki se nikoli ne
umakne, bdi nad otroki.
Kako čudovita harmonija treh oseb. Kaj jo vodi? Ljubezen!
Po: E. Mozetič