V anglosaksonskih deželah sem videl na oglasnih deskah raznih krščanskih cerkva takšne in drugačne stavke s katerimi poskušajo pritegniti pozornost mimoidočih:
Cerkveno parkirišče polno – samo za člane. Kršitelji bodo krščeni!
Brezplačno potovanje v nebesa. Podrobnosti znotraj!
Pridite naokrog in s seboj pripeljite otroke. Bog.
Iščete nov izgled? Tukaj vam naredimo verski lifting.
Ali te bo tvoja pot pripeljala do mene? Bog.
Deset zapovedi za hitro olajšanje. Vzemi dve tableti.
Če si na napačni poti, Bog omogoča popolne zavoje.
Pridi, delati za Gospoda. Delo je težko, ure dolge in plačilo nizko. Pokojninske ugodnosti pa so popolnoma nezemeljske.
Kaj počneš na tem svetu – za Kristusa?
Preko oglasnih desk in panojev ljudi kličejo k odgovoru, da bi zaživeli iz vere ali pa jo zavrgli. Cerkve poskušajo na humoren in gostoljuben način pokazati privlačen obraz širši javnosti.
Berilo iz prve Samuelove knjige in Janezov evangelij kličeta in vabita k odgovoru. Prvo berilo odigra kako si mnogi predstavljajo, da je Božji klic – jasen glas, ki nam pove, kaj moramo storiti. Janezov evangelij je bolj prefinjen. Prvi apostoli so doživeli klic na dva načina. Pri nobenem ni glasnih zahtev. Andrej gre za Jezusom zaradi besed Janeza Krstnika. Simon Peter pa pride k Jezusu na priporočilo brata Andreja.
Obe berili kažeta kako smo ljudje na različne načine pritegnjeni v življenje in služenje Bogu. Včasih si kdo zaželi gotovosti in pričakuje, da mu bo Božja volja bolj dramatično in očitno nakazana. Nekaterim ljudem tudi resnčino je. Večinoma pa je bolj običajna izkušnja Andreja in Simona Petra. Mi sledimo svojim željam in sledimo temu, kar nas priteguje. Sčasoma nam naša lastna izkušnja pokaže pot, ki nas bo vodila k najbolj zvesti in ljubeči izbiri. Še posebej spodbudno je v evangeliju dejstvo, da Andrej sledi Jezusu ne glede na to kaj bo. On živi z Jezusom in doživlja njegovo bližino za danes, nato pa postane njegov oficir za rekrute.
Danes je drugače. Mi nič več ne iščemo, kje živi Jezus. Dane so nam priložnosti, da izkusimo njegovo življenje, ga povabimo naj pride in z nami prebiva. Ne glede na to, kakšna razlika je v procesu, pa je končni sad isti. Samuel, Andrej in Peter niso mogli vedeti, kam jih bo njihov odgovor na Božji klic vodil. Tudi mi ne moremo vedeti, kam bo Božji klic vodil nas. Vse kar vemo je, da nas bo nekaj, ali pa morda celo vsega, stalo.
Odgovora na Božji klic v Kristusu ne morejo dati bojazljivi in mi tega od njih niti ne smemo pričakovati. Vljučuje ljubezen do svojih sovražnikov, delo za mir, odpuščanje vsem, ki so nas prizadeli, ustvarjanje pravičnega sveta za vse Božje otroke. Če nič od tega ne nagovarja našega življenja, potem poslušamo druge glasove, ki nas vrtijo v začaranem krogu. Nismo pričvrščeni na izvir življenja, ki daje smisel in pomen vsem našim odnosom na tem in naslednjem svetu.
Vir: p. Dr. Viljem Lovše SJ