Bogoslužje nas danes vabi k obhajanju praznika Svete
nazareške družine. Dejansko je v vsakih jaslicah
upodobljen Jezus v betlehemski votlini skupaj z Marijo
in svetim Jožefom, kar priča o tem, da se je Bog hotel
roditi v človeški družini, hotel je imeti mater in očeta.
Današnji evangelij nam predstavlja Sveto Družino na
boleči poti izgnanstva, v iskanju zatočišča v Egiptu.
Jožef, Marija in Jezus okušajo dramatične pogoje beguncev kot so, strah,
negotovost in stisko. Žal se more tudi danes na milijone družin prepoznati v tej
žalostni resničnosti. Vsak dan nam televizija in časopisi prinašajo novice o
beguncih, ki bežijo pred lakoto, vojno ali pred drugimi hudimi nevarnostmi, v
iskanju varnosti in dostojnega življenja zase ter za svoje družine.
Jezus je hotel pripadati družini, ki je doživljala izgnanstvo, da se ne bi nihče čutil
izključenega iz ljubeče Božje bližine. Beg v Egipt zaradi Herodovih groženj nam
pokaže na to, da je Bog tam, kjer je človek, ki je v nevarnosti, tam, kjer je človek,
ki trpi, beži, doživlja zavrnitev in zavrženost. Bog pa je tudi tam, kjer človek
sanja, upa na vrnitev v svobodno domovino, kjer načrtuje in izbira življenje ter
dostojanstvo zase in za svoje domače.
Danes pa naš pogled na sveto Družino privlači tudi preprostost njenega življenja
v Nazaretu. Ta zgled zelo dobro dene našim družinam. Pomaga jim vedno bolj
postajati skupnost ljubezni ter sprave, v kateri doživlja nežnost, medsebojno
pomoč ter medsebojno odpuščanje. Ob tem bi želel opogumiti vse družine, da
se zavedo pomembnosti, ki jo imajo v Cerkvi in družbi. Oznanilo evangelija
namreč predvsem preko družin dosega najrazličnejša področja vsakdanjega
življenja. In vsaka družina je poklicana, da na svojevrsten način živi evangelij
ter ga prinaša v okolje, kamor je postavljena.
Po: E. Mozetič