Jn 6,37–40 ali Mt 25,31–46 ali Mt 5,1–12a
DA BI BILI DELEŽNI VEČNEGA ŽIVLJENJA
Celotno Jezusovo življenje je odgovor na Očetovo voljo.
Hrani ga popolna zvestoba Očetu. Ko molimo, se učimo
spolnjevati Očetovo voljo, ne pa da izsiljujemo, da on izpolni
našo.
V Jezusovem življenju popolne pokorščine Očetu najdemo
njegovega Duha. Prišel je, da bi nas povezal z Očetom. Vse,
kar dela, služi temu namenu.
Jezus je namreč visoko nad pravili in nad paragrafi, kajti Očetova volja presega vsako
človeško logiko.
Kako se dvigati nad logiko tega sveta, kako živeti za večnost? Vedno in povsod mora biti
merilo Božja beseda, evangelij. V luči Božje besede, evangelija in Jezusovega delovanja
moramo presojati vse. Mi sami po sebi in brez Boga nismo nič, Bog je vse in samo on je
merilo dobrega. Posloviti se moramo od predstav, da je Bog tisti, ki določenih stvari ne
počne. Sprejeti, da je velika verjetnost, da ne bomo sprejemljivi za druge, če bomo zvesti
Božji logiki. Jezus je nazadnje izgubil skoraj vse prijatelje. Večina se je obrnila proti njemu.
V odločilnih trenutkih se mu je v celoti postavila po robu prav shodnica, iz katere je izhajal.
Paradoks resnice. Sprejeti, da pride vstajenje kronološko po Jezusovi smrti, kar hkrati
pomeni, da pride vstajenje mrtvih stvari v našem življenju za umiranjem sebi in ne pred
tem. Z drugimi besedami: tega, kdaj bo vstajenje, ne vemo, svojo smrt pa moramo sprejeti
tisti dan, ko pride.
In kako lahko v svojem življenju postajamo deležni večnega življenja?
Vsak dan si moramo vzeti čas za molitev, pogosto moramo prositi za pomoč Svetega
Duha, sprejeti moramo potrebo po spreobrnjenju – kesanju za svoje grehe, zaživeti
moramo v sedanjem trenutku, sprejeti moramo vsakdanje umiranje, v vsem moramo iskati
Božjo voljo in vselej moramo izbrati ljubezen. Po: E. Mozetič
DA BI BILI DELEŽNI VEČNEGA ŽIVLJENJA
