Ne moremo služiti Bogu in mamonu, pravi Jezus na koncu
današnjega evangelija. Kaj naj to pomeni? Pogosto se mamon
razlaga s pojmom bogastvo. Vendar če pogledamo v
zgodovino, veliki svetniki, kot je Vincencij Pavelski ali pa Mati
Terezija, niso grajali bogatih, ampak so od njih pričakovali, da
to, kar imajo, delijo z drugimi. Bogastvo namreč ni tako hud
problem, kot bi mogoče včasih radi. Mi smo se vsemu
odpovedali, lahko reče kdo od posvečenih, pa smo bolj navezani na vsako svojo stvar
kot bogati. Kaj je torej jedro problema?
Jezus pojasni, kaj razume pod besedo služiti: služiti pomeni ljubiti oz. se držati. Ob tem
pa stvar lahko postane jasna, če naredimo preprost poskus. Če ljubim sebe, tj.
se objamem – ne morem v ta objem spraviti nikogar – drži? A tudi če objamem drugega,
ne morem v ta objem spraviti še koga. Torej ne smem nikogar ljubiti? Da, to je bila tudi
ena od razlag v zgodovini Cerkve – posebna prijateljstva so bila prepovedana. A če ne
ljubim sebe in ne ljubim drugega, ne morem ljubiti Boga. Kako naj torej ljubim in
objemam sebe in drugega? Tako kot pravi evangelij: Iščite najprej Božje kraljestvo in
njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. Objeti moramo Boga, ki je tako velik, da
je med Njim in menoj potem dovolj prostora za vsakega. Še več, On sam je hkrati
tudi tako majhen, tako tih in skrit, da se izniči in lahko objamem Njega in sem hkrati
objet sam, ker se On izniči, da bi lahko čutil svojo ljubezen in v njej srečeval
Njegovo. Preprosto in veličastno hkrati – to je Božja ljubezen!
Torej bi lahko rekli, da mamon ni zgrešena stvar, ampak zgrešen je odnos. Ni problem
ne v tem, da imam rad sebe, ne da imam rad bližnjega, ne da imam rad različne
stvari. Problem je, če karkoli postavim pred Boga in če karkoli ljubim, ne da bi pri tem
objel Boga. Po: E. Mozetič
KOMU PA TI SLUŽIŠ? Lk 16,1–13
