Berilo za današnjo nedeljo, ki ga najdemo v Knjigi modrosti, se začenja s sledečimi besedami: »Kateri človek more spoznati Božjo voljo? Kdo more razločiti, kaj hoče
Gospod? Misli umrljivih so namreč bojazljive« (Mdr 9, 13–14) Beremo, da ne
moremo spoznati Božje volje, če se bojimo. Beremo, da ne moremo razločiti, kaj
hoče Gospod, če dovolimo, da nad nami gospodari strah. Pod vplivom strahu smo
brez stika z Bogo m, smo brez stika s stvarstvom, smo brez stika s sabo.
Izkoreninjeno tavamo po svetu, na nas lahko vpliva prav vsak zunanji impulz. S
tem dovolimo, da zagospodari nad nami zdaj strah pred tem, zdaj strah pred onim.
Na nas je, ali se izročimo strahu, se s tem ločimo od Boga in se hkrati izročimo
sejalcem strahu. Kako se spoprijeti s strahom in s tistimi, ki sejejo strah? Strah
najučinkoviteje preženemo z ljubeznijo, sejalce strahu najučinkoviteje razorožimo
z ljubeznijo.
In tako pridemo tudi do tega, kar nam sporoča evangelij: Ne dajati prednosti
ničemur pred ljubeznijo! Iz ljubezni do Njega nenazadnje nositi svoj križ in hoditi
za Njim. Hoditi za Jezusom ne pomeni sodelovati pri zmagoslavnem sprevodu!
Pomeni biti soudeležen pri njegovi usmiljeni ljubezni. Jezusovo delo je prav delo
usmiljenja, odpuščanja in ljubezni. Gre za univerzalno odpuščanje, usmiljenje, ki
pa gre preko križa. Jezus želi v to poslanstvo, ki mu ga je zaupal Oče, vključiti
tudi nas. Jezusov učenec se odpove vsem dobrinam, ker je v Njem našel največje
Dobro, v katerem vse drugo dobi svoj pravi pomen in vrednost. Kristjan se loči od
vsega in ponovno najde vse v logiki evangelija – logiki ljubezni. S tem nam
postane jasna Božja volja in vsak strah in bojazen lahko izgineta.J.
Rannach in papež Frančišek