{"id":627,"date":"2019-08-18T15:28:06","date_gmt":"2019-08-18T15:28:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=627"},"modified":"2019-08-18T15:28:06","modified_gmt":"2019-08-18T15:28:06","slug":"20-nedelja-med-letom-bozjega-ognja-ni-mogoce-pogasiti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2019\/08\/18\/20-nedelja-med-letom-bozjega-ognja-ni-mogoce-pogasiti\/","title":{"rendered":"20. nedelja med letom  &#8211; Bo\u017ejega ognja ni mogo\u010de pogasiti"},"content":{"rendered":"<p lang=\"sl-SI\" align=\"justify\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">V sredi\u0161\u010du dana\u0161njega bogoslu\u017eja je 49. vrstica 12. poglavja Lukovega evangelija: \u00bbPri\u0161el sem, da ogenj vr\u017eem na zemljo, in kako hrepenim, da bi se \u017ee vnel\u00ab. V lu\u010di te besede lahko dojameva tudi smisel Jezusovih besed o razdeljenostih med nami in o razumevanju znamenj \u010dasa.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"justify\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">V 5 Mz knjigi 4,24 je Bog imenovan \u00bbpou\u017eivajo\u010d ogenj\u00ab. Kaj to ime pomeni? Oglejva si tri odgovore:<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"justify\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">Gregor Veliki prvi odgovarja: \u00bbBog je imenovan ogenj zato, ker odstrani rjo grehov. O tem ognju pravi Resnica: Pri\u0161el sem, da vr\u017eem ogenj na zemljo, in ni\u010desar si bolj ne \u017eelim kot to, da bi se \u017ee razplamtel. Zemlja pomeni srce vseh posvetnih, ki v srcu nenehno zbirajo hudobne misli, zato jih hudobni duhovi pomendrajo. Gospod po\u0161lje ogenj na zemljo takrat, ko z ognjem Svetega Duha v\u017ege srce tistega, ki \u017eivi po mesu. Zemlja plameni v ognju, kadar srce posvetnega \u010dloveka, ki je zakrknjen v svoja perverzna hotenja, zapusti hlepenja sedanjega \u010dasa in se vname v Bo\u017eji ljubezni\u00ab.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"justify\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">V apokrifnem Toma\u017eevem evangeliju je zapisan drugi odgovor, ki so ga anti\u010dni cerkveni o\u010detje in ga tudi dana\u0161nji razlagalci pripisujejo Jezusu: \u00bbKdor mi je blizu, je blizu ognju, in kdor je dale\u010d od mene, je dale\u010d od kraljestva.\u00ab Origen je te besede takole razlo\u017eil: \u00bb\u010clovek, ki po krstu ponovno gre\u0161i, se mora, \u010de ho\u010de biti o\u010di\u0161\u010den, pribli\u017eati Jezusu. Jezusova ljubezen vznemirja srce tega \u010dloveka, vse dokler z mo\u010djo svojega ognja ne stali vse, kar se upira njemu in bratom. \u010ce pa bo \u010dlovek zaradi svojega greha ostal zaprt v svojo sramoto ali domi\u0161ljavost, bo dale\u010d od Jezusa. Zanj bo Bo\u017eje kraljestvo nedosegljivo. Ne bo na\u0161el niti svobode niti \u017eivljenja.\u00ab<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"justify\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">Tretji odgovor sta dojela dva u\u010denca na poti v Emaus, ko sta med sre\u010danjem z Jezusom vzkliknila: \u00bbAli ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril in razlagal pisma?\u00ab Tudi prerok Jeremija vzklikne: \u00bbA v mojem srcu je bil kakor gore\u010d ogenj, zaprt v mojih kosteh; hotel sem ga ugasniti, pa nisem mogel.\u00ab Ognja na\u0161ega Boga ni mogo\u010de pogasiti. Zato njegov ogenj imenujejo \u00bbpou\u017eivajo\u010d\u00ab. Bog je ljubosumen. Ne prenese, da bi ga jemali za eno od stvari. Bo\u017eji ogenj pou\u017eiva vse na\u0161e notranje razdeljenosti in razklanosti, zaradi katerih smo razpr\u0161eni, dvojni, dvoumni, la\u017enivi, hinavski, zaprti in hudobni, ni\u010d ve\u010d sposobni solidarnosti z Bogom in svojimi brati in sestrami. Srce se o\u010disti in poenoti z ognjem. To je resnica na\u0161ega Boga.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"justify\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">Kako pa, da Jezus na vse to pravi, da ni pri\u0161el, da prinese na zemljo mir, ampak delitev. \u010ce Bo\u017eji ogenj stopi na\u0161e notranje razdeljenosti, potem se nama ni treba ve\u010d bati zunanjih razdeljenosti, \u010deprav so bole\u010de in jih nismo sami hoteli. Srce \u010duti, da \u010de ho\u010de ostati trdno v najbolj bistvenem, te trdnosti ne more zapravljati v nebistvenih ali prilo\u017enostnih stvareh. Razklanosti in delitve med nami so zato neizogibne. Ljubezen, Ogenj, ki gori v prsih, namre\u010d ni enako kot dobro razumevanje. Ljubezen je pripravljenost na mu\u010deni\u0161tvo. To je veljalo za Jezusa in velja tudi za nas. Razdeljenost, ki se bo zdela proti drugim, samo izrecno poka\u017ee pripravljenost na \u017ertev iz ljubezni do drugih, ki so \u017ee dele\u017eni skrivnosti Bo\u017eje ljubezni ali Bo\u017ejega ognja.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"justify\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">Prepoznavanje znamenj \u010dasa pa je odkrivanje, da je na\u0161a osebna in skupna zgodovina del veliko ve\u010dje svete Bo\u017eje zgodovine. Razlo\u010devati znamenja \u010dasa pomeni, da v svoji zgodbi odkrijemo Bo\u017eje delovanje. \u010ce naju je oplazil Bo\u017eji ogenj, skoraj ne bova mogla narediti druga\u010de, kot da bova v vsakem dogodku \u017eivljenja odkrivala uvod in odprtost v Bo\u017eje vodenje.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"right\"><span style=\"font-family: arial, helvetica, sans-serif; font-size: 14pt;\">p. Vili Lov\u0161e<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V sredi\u0161\u010du dana\u0161njega bogoslu\u017eja je 49. vrstica 12. poglavja Lukovega evangelija: \u00bbPri\u0161el sem, da ogenj vr\u017eem na zemljo, in kako hrepenim, da bi se \u017ee vnel\u00ab. V lu\u010di te besede lahko dojameva tudi smisel Jezusovih besed o razdeljenostih med nami in o razumevanju znamenj \u010dasa. V 5 Mz knjigi 4,24 je Bog imenovan \u00bbpou\u017eivajo\u010d ogenj\u00ab. <a class=\"read-more\" href=\"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2019\/08\/18\/20-nedelja-med-letom-bozjega-ognja-ni-mogoce-pogasiti\/\">Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-627","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/627","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=627"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/627\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":628,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/627\/revisions\/628"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=627"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=627"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=627"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}