{"id":3049,"date":"2026-02-09T10:21:07","date_gmt":"2026-02-09T08:21:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=3049"},"modified":"2026-02-09T10:21:07","modified_gmt":"2026-02-09T08:21:07","slug":"ko-kulturo-locimo-od-vere-izgubimo-njeno-globino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2026\/02\/09\/ko-kulturo-locimo-od-vere-izgubimo-njeno-globino\/","title":{"rendered":"Ko kulturo lo\u010dimo od vere, izgubimo njeno globino"},"content":{"rendered":"<div class=\"entry-content\">\n<div class=\"text\">\n<h3><span style=\"font-size: 14pt;\"><strong><em>Beseda novome\u0161kega \u0161kofa Andreja Sajeta ob Pre\u0161ernovem dnevu,<br \/>\nslovenskem kulturnem prazniku<\/em><\/strong><\/span><\/h3>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\"><em>Novo mesto, 8. februarja 2026<\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Ko razmi\u0161ljamo o kulturi, razmi\u0161ljamo o tem, kdo smo. Kultura ni le umetnost ali dedi\u0161\u010dina, temve\u010d na\u010din, kako \u010dlovek gleda nase, na druge, na svet in na prihodnost. Je prostor, v katerem se izra\u017ea \u010dlovekovo iskanje resnice, dobrega in lepote. Prav zato kultura ni nekaj zunanjega \u010dloveku, temve\u010d nekaj globoko osebnega in hkrati skupnega \u2013 temelj na\u0161e identitete.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">V kr\u0161\u010danskem razumevanju ima kultura posebno mesto. Cerkev jo razume kot prostor sre\u010danja med Bogom in \u010dlovekom, kot prostor, kjer se vera ne le oznanja, ampak se tudi utele\u0161a, postaja vidna, sli\u0161na in otipljiva. Na to resni\u010dnost nas spominja Sveto pismo, knjiga vseh knjig. Vera, ki ostane zaprta vase, ne postane kultura; kultura, ki se odre\u010de svojim duhovnim koreninam, pa izgublja globino. To razumevanje je jasno izra\u017eeno tudi v u\u010denju Cerkve, ki kulturo vidi kot prostor iskanja smisla in kon\u010dnega cilja \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Pa vendar se danes v javnem prostoru, \u0161e posebej v Sloveniji, pogosto sre\u010dujemo z nenavadnim pojavom. Ko govorimo o kulturi, Cerkev pogosto zaobidemo \u2013 v\u010dasih namenoma, v\u010dasih nenamerno. Kot da bi kultura obstajala samo zunaj religioznega, kot da bi bila vera nekaj zasebnega, kar v javni kulturni prostor ne sodi. Ta tiha samocenzura ni nedol\u017ena. Je obremenjujo\u010da, ker popa\u010di resnico in osiroma\u0161i na\u0161 pogled na lastno zgodovino in identiteto.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Prav v tem smislu nas nagovarja tudi sedanji pape\u017e Leon XIV., ki poudarja, da kultura ni prostor zapiranja, temve\u010d sre\u010danja. Dejal je, da kultura pomaga \u010dlove\u0161kemu duhu presegati meje, odpravljati predsodke in graditi mostove med ljudmi, narodi in tradicijami. Vera in kultura tako nista ovira dialogu, temve\u010d njegov temelj, saj omogo\u010data, da postajamo mostovi \u2013 drug do drugega in do skupnega dobrega. (nagovor ob 100. obletnici Pape\u0161kega in\u0161tituta za kr\u0161\u010dansko arheologijo, 11. december 2025) \u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Dovolj je, da se danes, ob kulturnem prazniku, ozremo okoli sebe. Poglejmo na\u0161o de\u017eelo: cerkve in kapelice, ki stojijo na gri\u010dih in v dolinah; samostane, ki so stoletja oblikovali pokrajino in ljudi; slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo; cerkveno glasbo, ki je zazvenela prej kot marsikatera koncertna dvorana.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Spomnimo se tudi, da je bila pred kratkim v minoritski samostan svetega Fran\u010di\u0161ka v Piranu vrnjena Carpacceva slika Marija z detetom in svetniki \u2013 neprecenljivo umetni\u0161ko, kulturno in duhovno delo, ki ponovno potrjuje, kako globoko je sakralna umetnost vtkana v samo jedro na\u0161e kulture in slovenskega naroda. Mnoga dela, ki jih danes uvr\u0161\u010damo med vrhunce slovenske kulture, imajo izrazit verski zna\u010daj. So bistveni del na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine, kar je zgodovinsko dejstvo.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">To jasno vidimo v \u0161ir\u0161em slovenskem prostoru. Naj omenim na tem mestu samo kak\u0161en primer Novega mesta in okolice. Stolna cerkev svetega Nikolaja, nekdanja kolegiatna cerkev, ni le verski objekt, temve\u010d kulturni in zgodovinski simbol mesta. Ni fotografije Dolenjske prestolnice brez kapiteljske cerkve sv. Nikolaja in okljuka reke Krke s starim mestnim jedrom. \u00a0Kolegiatni kapitelj, ustanovljen leta 1493, je bil stoletja sredi\u0161\u010de bogoslu\u017eja, glasbe, izobra\u017eevanja in omike. Duhovniki in kanoniki niso oblikovali le cerkvenega \u017eivljenja, temve\u010d tudi kulturno podobo mesta, ki je bilo vpeto v \u0161ir\u0161i srednjeevropski prostor, zlasti v povezavi z Dunajem in drugimi de\u017eelami.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Iz tega okolja je iz\u0161el tudi Jurij Slatkonja (1456\u20141522), pro\u0161t novome\u0161kega kapitlja, glasbenik in kulturnik, ki je postal prvi rezidencialni \u0161kof na Dunaju. Njegovo delovanje na podro\u010dju cerkvene glasbe in organizacije dvorne kapele ka\u017ee, kako je Cerkev povezovala lokalni prostor z evropskimi kulturnimi tokovi. Slatkonja pooseblja ustvarjalno sre\u010danje vere, umetnosti in izobra\u017eevanja.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Pomembno poglavje na\u0161e kulturne zgodovine predstavljajo tudi samostani. Cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, ustanovljen v 13. stoletju, je stoletja oblikoval duhovno, gospodarsko in kulturno \u017eivljenje \u0161ir\u0161e regije. Samostani niso bili le kraji molitve, temve\u010d sredi\u0161\u010da pismenosti, umetnosti, arhitekture in znanja. Njihova dedi\u0161\u010dina je danes sestavni del kulturnega spomina na\u0161ega prostora.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Posebno mesto ima tudi kartuzija Pleterje, edini \u0161e delujo\u010di kartuzijanski samostan v Sloveniji in \u0161ir\u0161i okolici tega dela Evrope. Kartuzijani so s svojo zvestobo ti\u0161ini, kontemplaciji in redu prispevali k razvoju duhovne kulture, rokopisne in knji\u017ene tradicije, sakralne arhitekture ter oblikovanju kulturne krajine. Njihov prispevek ni v glasnosti, temve\u010d v globini. Pleterje nas opominjajo, da je tudi ti\u0161ina del kulture in da kultura ni samo to, kar se razstavlja, ampak tudi to, kar oblikuje \u010dlovekovo notranjost.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">V kulturni zgodovini Novega mesta omenimo \u0161e fran\u010di\u0161kane. Prav oni so od ustanovitve novome\u0161ke gimnazije leta 1746 pa vse do leta 1870 vodili to izobra\u017eevalno ustanovo, ki letos obhaja 280-letnico delovanja. Gimnazija je bila od za\u010detka zasnovana kot prostor humanisti\u010dne izobrazbe, povezane s kr\u0161\u010danskim pogledom na \u010dloveka in svet. Fran\u010di\u0161kani so s pou\u010devanjem klasi\u010dnih jezikov, filozofije in teologije pomembno prispevali k oblikovanju izobra\u017eene kulturne elite ter k \u0161ir\u0161emu dru\u017ebenemu in kulturnemu razvoju Dolenjske.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Po ustanovitvi novome\u0161ke \u0161kofije leta 2006 se je skrb za kulturo in umetnost nadaljevala tudi v novih oblikah. V okviru Zavoda Friderika Ireneja Baraga je bil ustanovljen Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki se navezuje na bogato cerkveno in glasbeno tradicijo tega prostora ter jo povezuje s sodobnim glasbenim izobra\u017eevanjem.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Ob tem pa ne smemo pozabiti na \u0161tevilne duhovnike, redovnike in vernike, ki po \u017eupnijah \u2013 pogosto z zelo skromnimi sredstvi, skoraj \u00bbz darovi uboge vdove\u00ab \u2013 neumorno skrbijo za cerkve, kapelice, umetnine in arhive, torej za tisti del kulturne dedi\u0161\u010dine, ki je najbli\u017ee ljudem in njihovemu vsakdanjemu \u017eivljenju.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Vse to nas vodi k preprosti, a pomembni ugotovitvi: Cerkev v na\u0161em prostoru ni bila zgolj spremljevalka kulture, ampak njen soustvarjalec. Ko Cerkev izklju\u010dimo iz razmisleka o kulturi, ne postanemo bolj nevtralni ampak manj resni\u010dni.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Kulturni praznik nas zato vabi k \u0161ir\u0161emu in bolj po\u0161tenemu pogledu: k razumevanju kulture brez samocenzure in izklju\u010devanja, z zavestjo, da je vera stoletja sooblikovala na\u0161 kulturni obraz. Le tak\u0161na kultura ima globino, identiteto in prihodnost.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Vsem \u017eelim lep kulturni praznik in Bo\u017ejega blagoslova!<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\"><em>Andrej Saje, novome\u0161ki \u0161kof<\/em><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: 14pt;\">Vir: rkc.si<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Beseda novome\u0161kega \u0161kofa Andreja Sajeta ob Pre\u0161ernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku Novo mesto, 8. februarja 2026 Ko razmi\u0161ljamo o kulturi, razmi\u0161ljamo o tem, kdo smo. Kultura ni le umetnost ali dedi\u0161\u010dina, temve\u010d na\u010din, kako \u010dlovek gleda nase, na druge, na svet in na prihodnost. Je prostor, v katerem se izra\u017ea \u010dlovekovo iskanje resnice, dobrega in <a class=\"read-more\" href=\"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2026\/02\/09\/ko-kulturo-locimo-od-vere-izgubimo-njeno-globino\/\">Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":3050,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3049","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3049","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3049"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3049\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3051,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3049\/revisions\/3051"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3050"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3049"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3049"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3049"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}