{"id":273,"date":"2018-07-08T06:22:32","date_gmt":"2018-07-08T06:22:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zupnija-zagorje-trnje.org\/?p=273"},"modified":"2018-07-08T06:22:32","modified_gmt":"2018-07-08T06:22:32","slug":"14-nedelja-med-letom-kadar-sem-slaboten-takrat-sem-mocan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2018\/07\/08\/14-nedelja-med-letom-kadar-sem-slaboten-takrat-sem-mocan\/","title":{"rendered":"14. nedelja med letom Kadar sem slaboten, takrat sem mo\u010dan"},"content":{"rendered":"

Jezus se \u010dudi moji in tvoji neveri. Naj se njegovo \u010dudenje dotakne najinih src, da se bova globlje zavedala svoje notranje dr\u017ee v odnosu do njega, sebe, drugih in \u017eivljenja. Morda ga za za\u010detek vpra\u0161ava zakaj so bili tudi njegovi sodobniki in celo u\u010denci do njega tako nezaupljivi? Jezus nama v odgovor navede preprost pregovor: nih\u010de ni prerok v doma\u010dem kraju. Evangelisti v svojih pripovedih poka\u017eejo, da je tak\u0161no nezaupanje do Jezusa zna\u010dilno za vsako \u010dlove\u0161ko srce.<\/span><\/p>\n

Bog v celotni stari zavezi vedno zagotavlja, da ne bo umaknil svoje navzo\u010dnosti, ampak ohranjal svojo obljubo, da bo z ljudstvom in na strani ljudstva. V vsakem primeru ponuja mo\u017enost so\u017eitja in sobivanja s Seboj, za vsako ceno, ne glede na vse na\u0161e nezaupanje do njega. Vendar Bo\u017eje navzo\u010dnosti ni tako preprosto zaznati, saj ni samo po sebi umevna in neposredna. Zato Bog v Jezusu potrdi svoje zagotovilo, da bo vedno navzo\u010d. \u010ceprav se Jezus \u010dudi neveri svojih sodobnikov in sova\u0161\u010danov, vedno ustvarja bli\u017eino do vsakega \u010dloveka. Vedno i\u0161\u010de nove prilo\u017enosti za sre\u010danje in nama ponuja so\u017eitje in sobivanje.<\/span><\/p>\n

V Jezusu je Bog tak tudi do njegovih takratnih sova\u0161\u010danov. V njih se poraja nezaupanje, ki se izrodi v sovra\u017enost. Ta postane tako mo\u010dna, da mora Jezus be\u017eati (prim. Lk 4,28-30).<\/span><\/p>\n

Ko pravimo, da je Bog postavil svoje bivali\u0161\u010de med nami, to ne pomeni samo dejstva, da nas Bog spremlja, ampak pomeni predvsem to, da brez Boga na\u0161a \u010dlove\u0161kost ne more resni\u010dno za\u017eiveti v vsem kar je. Brez Boga se na koncu vsi na\u0161i upi in na\u010drti sprevr\u017eejo v utvaro in porajajo tesnobo. Jezus pride bivat med nas zato, da bi nam dal mo\u010d, da lahko postanemo Bo\u017eji sinovi in h\u010dere. Zato je postavil svoje bivali\u0161\u010de med nami. Zato je z nami. Omogo\u010da nam, da smo lahko solidarni z njim na vsej dolgi poti poklicanosti v \u010dlove\u0161kost, ki je zna\u010dilna za Jezusovo delovanje v zgodovini. Jezus \u017eivi in ima skrivnost \u010dlove\u0161kosti. On poka\u017ee ves njen sijaj. On omogo\u010da, da \u017eiviva svojo \u010dlove\u0161kost v mo\u010di Bo\u017ejega obzorja. Zato nezaupanje do Jezusa v sebi vedno skriva nezaupanje do svoje lastne \u010dlove\u0161kosti. Ker nas je strah ne za\u017eivimo vseh mo\u017enih razse\u017enosti in darov svoje lastne \u010dlove\u0161kosti.<\/span><\/p>\n

Najini srci hrepenita, da bi odkrila blagor \u017eivljenja, ki nam ga lahko samo Bog razkrije. Na za\u010detku no\u010deva verjeti, ker smo polni svojih lastnih utvar in samohvale. Kasneje ko sva \u017ee siti ran, ki so se nabrale, se odlo\u010diva in obrneva k Njemu, ki je vse te rane vzel nase, da bi naju osvobodil utvare. Prosiva ga sedaj, da bi naju dosegla njegova obljuba \u017eivljenja, da bova \u010dlove\u0161kost, ki jo v njem ob\u010dudujeva in je polna Bo\u017ejega sijaja, pripadala tudi nama. Prosiva naj nama pomaga odkriti, da sva bo\u017eja otroka. Ko prosiva, da bi se naju usmilil, ga prosiva, naj naju vklju\u010di v dar Svoje \u010dlove\u0161kosti. Resni\u010dna mo\u017enost, da v Kristusu postanemo Bo\u017eji sinovi in h\u010dere ter z njim v vsem solidarni, je vir tvojega in mojega dostojanstva. Zaradi tega hrepeniva po \u017eivljenju in si \u017eeliva, da bi najina \u010dlove\u0161kost za\u017earela. Ni\u010d ve\u010d se nama ni treba sklicevati na svoje dobre lastnosti, ki jih pogosto \u017eiviva v nasprotju do bli\u017enjih in tako ustvarjava medsebojno oddaljenost. Tisto kar sva odkrila je neskon\u010dno bolj dragoceno od vsega tega s \u010dimer bi se lahko hvalila. Je tako lepo, da sedaj lahko \u017eivljenje sprejmeva kot prilo\u017enost, da to lepoto razdeliva z vsemi.<\/span><\/p>\n

p. Vili Lov\u0161e<\/span><\/p>\n

Ciril in Metod, Sozavetnika Evrope, Jn 10,11-16<\/span><\/p>\n

Dana\u0161nja Evropa je utemeljena na ekonomski logiki, bogastvu in bitki za prevlado v svetovnem merilu. Prav to logiko Jezus ozna\u010di za logiko najemnika, volka oziroma za logiko smrti. Volk, tradicionalni sovra\u017enik \u010drede, predstavlja sovra\u017ene sile hudega. Jezus sam je poslal svoje u\u010dence kot jagnjeta med volkove. Vsaka doba ima svoje volkove. V\u010dasih imajo ime in priimek, najve\u010dkrat pa so brezimni. Takrat so bolj zahrbtni: pomenijo raz\u0161irjeno miselnost, la\u017eni model \u010dloveka, \u00bbmodo\u00ab, ki se plazi in povzro\u010di pokol znotraj skupnosti. V Evropi se hvalimo s svojim bogastvom in nanj stavimo svoje \u017eivljenje. Ve\u010dini evropskih kristjanov se ta logika zdi samo po sebi umevna in mirno sodelujemo pri izkori\u0161\u010danju in zatiranju revnej\u0161ih. Glasno branimo lastne privilegije, za druge pa nas kaj dosti ne briga. Jezus danes nam in vsej Evropi nastavlja ogledalo. Ali moramo res biti najemniki, pla\u010danci in postajati kakor volkovi?<\/span><\/p>\n

Jezus ponuja \u0161e drugo mo\u017enost. Zase pravi, da je dobri pastir. \u00bbDobri\u00ab pomeni resni\u010dni, pristni, ki zna opravljati svoje delo; navezuje pa se tudi na nekaj prijetnega, lepega. Le \u010de znova ugledamo njegovo lepoto in u\u017eivamo v njej, bo svet re\u0161en. Ob njem nam postane neprijetno, to kar imamo sedaj za prijetno. Mi vedno sledimo temu, kar nam je bolj v\u0161e\u010d in prijetno. Tisto je na\u0161 pastir. Ko bomo zamenjali pastirja, nam ne bo ve\u010d v\u0161e\u010d tisto, kar je v\u0161e\u010d volkovom. Danes sledimo mnogim \u201cpastirjem\u201d in postajamo kakor volkovi tudi drug do drugega. Samo pomislimo na lastno hiper zbirokratizirano dru\u017ebo, kjer za male ni ve\u010d pravice.<\/span><\/p>\n

Jezus pa ni \u00bbeden izmed\u00ab, temve\u010d \u00bbedini\u00ab pastir, vzor pastirja, ki skrbi za svoje ovce. On zastavi svoje \u017eivljenje, da mi ne bi verjeli logiki volkov in smrti. Kasneje bo rekel tudi, da d\u00e1 na voljo in \u00bbpolo\u017ei\u00ab za nas svoje \u017eivljenje. To je lepota ljubezni, ki se poka\u017ee na delu! Tu ni mi\u0161ljeno, da pastir ponudi ali da svoje \u017eivljenje v tem smislu, da umre. Kajti \u010de umre, so ovce pograbljene in razkropljene. Mi\u0161ljeno je, da je prva lastnost pastirja ljubezen in pogum, s katerim brani ovce: on v nasprotju z najemnikom \u00bbizpostavi\u00ab zanje svoje \u017eivljenje vsaki nevarnosti.<\/span><\/p>\n

Za pastirja so ovce \u00bbnjegove\u00ab: pripadajo mu in zanje skrbi kot za lastno \u017eivljenje. Najemnika pa skrbi za njegovo pla\u010do: ovce slu\u017eijo njegovemu \u017eivljenju, ne on njihovemu. Koliko tega vidimo danes v Evropi med politiki in vsemi poklici, tudi med nami duhovniki. Najemnik se ne iz-postavi: deluje iz \u00bbgrdega pohlepa\u00ab. V trenutku nevarnosti zbe\u017ei od tistih, ki so mu sledili. Potem ko nas je malik zapeljal in iz\u017eel, nas v stiski vedno zapusti: ne dr\u017ei obljube in razo\u010dara upanje, ki smo ga stavili vanj.<\/span><\/p>\n

Prihod volka jasno poka\u017ee, kdo je pastir in kdo najemnik, kdo zna izpostaviti svoje \u017eivljenje in kdo misli samo na to, da re\u0161i samega sebe. Pograbiti in razkropiti je zna\u010dilno delo sovra\u017enika, hudi\u010da: \u010dloveku ukrade njegovo resnico in ga po\u017eene v beg od njegovega \u017eivljenja. On dela nasprotno od Sina, ki je pri\u0161el, da bi dal \u017eivljenje in zbral vse razkropljene ter jih pridru\u017eil sebi in O\u010detu. Vpri\u010do volkov, Jezus ne zapusti svojih in ne zbe\u017ei. Brani svoje ovce, ki so mu pri srcu, ker jih ima v srcu. Ali mu dovoli\u0161, da te brani in zajema\u0161 iz njegove mo\u010di?<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jezus se \u010dudi moji in tvoji neveri. Naj se njegovo \u010dudenje dotakne najinih src, da se bova globlje zavedala svoje notranje dr\u017ee v odnosu do njega, sebe, drugih in \u017eivljenja. Morda ga za za\u010detek vpra\u0161ava zakaj so bili tudi njegovi sodobniki in celo u\u010denci do njega tako nezaupljivi? Jezus nama v odgovor navede preprost pregovor: Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-273","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-obvestila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/273","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=273"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/273\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=273"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=273"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=273"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}