{"id":2415,"date":"2024-05-26T08:36:14","date_gmt":"2024-05-26T06:36:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=2415"},"modified":"2024-05-26T08:36:59","modified_gmt":"2024-05-26T06:36:59","slug":"evtanazija-je-zlocin-proti-zivljenju-pismo-kongregacije-za-nauk-vere-z-naslovom-usmiljeni-samarijan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2024\/05\/26\/evtanazija-je-zlocin-proti-zivljenju-pismo-kongregacije-za-nauk-vere-z-naslovom-usmiljeni-samarijan\/","title":{"rendered":"Evtanazija je zlo\u010din proti \u017eivljenju – Pismo Kongregacije za nauk vere z naslovom Usmiljeni Samarijan"},"content":{"rendered":"

Kongregacija za nauk vere je v torek, 22.\u00a0septembra\u00a02020, objavila pismo o skrbi za ljudi v kriti\u010dnih in kon\u010dnih fazah \u017eivljenja z naslovom Usmiljeni Samarijan.<\/em><\/span><\/strong><\/p>\n

Kongregacija za nauk vere<\/span><\/strong><\/h3>\n

Usmiljeni Samarijan<\/span><\/strong>
\nPismo o skrbi za ljudi v kriti\u010dnih in kon\u010dnih fazah \u017eivljenja<\/em><\/span><\/strong><\/h3>\n


Uvod<\/strong><\/em><\/span>
Usmiljeni Samarijan, ki zapusti svojo pot, da bi pomagal bolnemu \u010dloveku (prim. Lk 10,30-37) je podoba Jezusa Kristusa, ki sre\u010da \u010dloveka, ki je potreben odre\u0161enja in poskrbi za njegove rane in njegovo bole\u010dino z \u00bboljem tola\u017ebe in vinom upanja\u00ab.[1]<\/sup>\u00a0On je zdravnik du\u0161 in teles ter \u00bbzvesta pri\u010da\u00ab (Raz 3,14) Bo\u017eje odre\u0161enjske navzo\u010dnosti v svetu. Toda kako naj danes to sporo\u010dilo konkretiziramo? Kako naj ga prevedemo v sposobnost spremljanja bolnega \u010dloveka, ki je v kon\u010dnem obdobju \u017eivljenja, tako da mu bomo pomagali ob spo\u0161tovanju in spodbujanju njegovega neodtujljivega \u010dlove\u0161kega dostojanstva, njegove poklicanosti k svetosti in potemtakem najvi\u0161je vrednote njegovega bivanja samega?<\/span><\/p>\n

Izjemen in progresiven razvoj biomedicinskih tehnologij je na eksponenten na\u010din pove\u010dal klini\u010dne sposobnosti medicine v diagnostiki, terapiji in v negi pacientov. Cerkev z upanjem gleda na znanstveno in tehnolo\u0161ko raziskovanje in v njih vidi ugodno prilo\u017enost za slu\u017eenje celostnemu dobremu \u017eivljenja in dostojanstva vsakega \u010dlove\u0161kega bitja.[2]<\/sup>\u00a0Kljub temu ta napredek medicinske tehnologije, \u010deprav je dragocen, ni sam po sebi odlo\u010dilen za opredelitev pravega smisla in vrednosti \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja. Vsak napredek zdravstvenih delavcev glede zmo\u017enosti zahteva vedno ve\u010djo in modro sposobnost moralnega razlo\u010devanja,[3]<\/sup>da bi se izognili nesorazmerni in raz\u010dlove\u010dujo\u010di uporabi tehnologih, zlasti v kriti\u010dnih in kon\u010dnih obdobjih \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

Poleg tega organizacijsko upravljanje ter visoka raz\u010dlenjenost in zapletenost sodobnih zdravstvenih sistemov lahko odnos zaupanja med zdravnikom in pacientom skr\u010dita na povsem tehni\u010den in pogodben odnos. To tveganje se ka\u017ee predvsem v dr\u017eavah, ki potrjujejo zakone, ki dajejo legitimnost obliki samomora s pomo\u010djo in prostovoljni evtanaziji najbolj ranljivih bolnikov. Zanikajo eti\u010dne in pravne meje samoodlo\u010danja bolnika, ko na zaskrbljujo\u010d na\u010din zatemnjujejo vrednost \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja v bolezni, smisel trpljenja in pomen \u010dasa pred smrtjo. Bole\u010dina in smrt namre\u010d ne moreta biti zadnje merilo za presojanje \u010dlovekovega dostojanstva, ki je lastno vsaki osebi zgolj zaradi tega, ker je \u00bb\u010dlovek\u00ab.<\/span><\/p>\n

Pred tak\u0161nimi izzivi, ki so sposobni postaviti pod vpra\u0161aj na\u0161 na\u010din razmi\u0161ljanja o medicini, o pomenu skrbi za bolno osebo in o dru\u017ebeni odgovornosti v odnosu do najbolj ranljivih, ta dokument \u017eeli razsvetliti pastirje in vernike v njihovih pomislekih in dvomih glede zdravstvene, duhovne in pastoralne pomo\u010di bolnikom v kriti\u010dnih in kon\u010dnih obdobjih \u017eivljenja. Vsi so poklicani k pri\u010devanju ob bolniku in postanejo \u00bbzdravilna skupnost\u00ab, da bi se Jezusova \u017eelja, da bi bili vsi eno telo, konkretno uresni\u010devala za\u010den\u0161i z najslabotnej\u0161imi in najbolj ranljivimi.[4]<\/sup>\u00a0Povsod je namre\u010d zaznati potrebo po moralni razjasnitvi in prakti\u010dnih navodilih, kako pomagati tem ljudem, saj \u00bbje potrebna enotnost nauka in prakse\u00ab[5]<\/sup>\u00a0glede tako ob\u010dutljive teme, ki zadeva naj\u0161ibkej\u0161e bolnike v najbolj ob\u010dutljivih in odlo\u010dilnih obdobjih \u017eivljenja nekega \u010dloveka.<\/span><\/p>\n

Razli\u010dne \u0161kofovske konference v svetu so objavile dokumente in pastoralna pisma, s katerimi so sku\u0161ale odgovoriti na izzive, ki jih postavlja samomor s pomo\u010djo in prostovoljna evtanazija \u2013 uzakonjena z nekaterimi nacionalnimi normami \u2013 s posebnim ozirom na tiste, ki delajo ali so hospitalizirani v bolni\u0161nicah, tudi katoli\u0161kih. Toda duhovna pomo\u010d in dvomi, ki so se v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah in v posebnih dru\u017ebenih kontekstih pojavili glede podeljevanja zakramentov tistim, ki imajo namen kon\u010dati svoje \u017eivljenje, danes zahtevajo jasnej\u0161i in natan\u010dnej\u0161i poseg Cerkve, da bi:<\/span><\/p>\n

\u2012\u00a0ponovno potrdili sporo\u010dilo evangelija in njegove izraze kot doktrinalne temelje, ki jih ponuja u\u010diteljstvo, in opozorili na poslanstvo tistih, ki so v stiku z bolniki v kriti\u010dnih in kon\u010dnih fazah (dru\u017einski \u010dlani ali zakoniti zastopniki, bolni\u0161ki duhovniki, izredni delivci obhajila in pastoralni delavci, prostovoljci v bolni\u0161nicah in zdravstveno osebje), poleg bolnikov samih;<\/span><\/p>\n

\u2012\u00a0zagotoviti natan\u010dne in konkretne pastoralne smernice, da bi se lahko na krajevni ravni spoprijeli s temi zapletenimi situacijami in jih re\u0161evali, da bi omogo\u010dali osebno sre\u010danje bolnika z Bo\u017ejo usmiljeno ljubeznijo.<\/span><\/p>\n

1. Skrb za bli\u017enjega<\/em><\/strong><\/span>
Te\u017eko je spoznati globoko vrednost \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, kadar se nam kljub vsem prizadevanjem \u0161e naprej ka\u017ee v svoji slabotnosti in krhkosti. Trpljenje, ki \u0161e zdale\u010d ni odmaknjeno od bivanjskega obzorja \u010dloveka, \u0161e naprej postavlja neiz\u010drpno vpra\u0161anje o smislu \u017eivljenja.[6]<\/sup>\u00a0Re\u0161itve tega dramati\u010dnega vpra\u0161evanja ne moremo nikdar dati zgolj v lu\u010di \u010dlove\u0161ke misli, saj trpljenje vsebuje\u00a0veli\u010dino posebne skrivnosti<\/em>, ki nam jo lahko razkrije samo Bo\u017eje razodetje.[7]<\/sup>\u00a0Vsakemu zdravstvenemu delavcu je zaupano posebno poslanstvo zvestega varovanja \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja do njegove naravne dopolnitve[8]<\/sup>\u00a0s pomo\u010djo, ki je sposobna v vsakem pacientu obnoviti globok smisel njegovega bivanja, \u010de ga zaznamujeta trpljenje in bolezen. Zato se zdi, da je potrebno izhajati iz pozornega razmisleka o pravem pomenu zdravljenja, da bi razumeli pomen posebnega poslanstva, ki ga je Bog zaupal vsakemu \u010dloveku, zdravstvenemu in pastoralnemu delavcu, kakor tudi bolniku in njegovi dru\u017eini. V zvezi z osebo, je zapisana v krhkost na\u0161ega bitja, tako v \u00bbtelo\u00ab, ki je snovno in \u010dasovno kon\u010dno, in \u00bbdu\u0161o\u00ab, \u017eelja po neskon\u010dnem in naravnanost na ve\u010dnost. Dejstvo, da smo \u00bbkon\u010dne\u00ab ustvarjenine, in vendar namenjene ve\u010dnosti, razodeva tako na\u0161o odvisnost od materialnih dobrin in od vzajemne pomo\u010di med ljudmi, kakor tudi na\u0161o prvinsko in globoko povezanost z Bogom. Ta ranljivost je temelj\u00a0etike skrbi,\u00a0<\/em>zlasti na podro\u010dju medicine, pojmovane kot skrb, pozornost, soudele\u017eenost in odgovornost do mo\u017e in \u017eena, ki so nam zaupani, ker potrebujejo telesno in duhovno pomo\u010d.<\/span><\/p>\n

Posebno skrbstveni odnos razodeva na\u010delo pravi\u010dnosti v njegovi dvojni razse\u017enosti promocije \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja (suum cuinque tribuere<\/em>) in ne \u0161kodovati osebi\u00a0(alterum non laedere<\/em>). Isto na\u010delo Jezus spremeni v pozitivno zlato pravilo: \u00bbKar ho\u010dete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim\u00ab (Mt\u00a0<\/em>7,12). To je pravilo, ki v tradicionalni medicinski etiki dobi odmev v izreku\u00a0primum non nocere<\/em>.<\/span><\/p>\n

Skrb za \u017eivljenje je torej prva odgovornost, ki jo zdravnik do\u017eivlja ob sre\u010danju z bolnikom. Ne moremo je skr\u010diti na sposobnost zdravljenja bolnega, saj je njegovo antropolo\u0161ko in moralno obzorje \u0161ir\u0161e. Tudi kadar je ozdravljenje nemogo\u010de ali malo verjetno, je zdravni\u0161ko-bolni\u010darsko (skrb za bistvene fiziolo\u0161ke funkcije telesa), psiholo\u0161ko in duhovno spremljanje neizogibna dol\u017enost, saj bi nasprotno predstavljalo ne\u010dlove\u0161ko zapustitev bolnika. Medicina, ki uporablja \u0161tevilne znanosti, poseduje tudi pomembno razse\u017enost \u00bbterapevtske umetnosti\u00ab, ki vsebuje tesen odnos med bolnikom, zdravstvenimi delavci, dru\u017einskimi \u010dlani ter \u010dlani razli\u010dnih skupnosti, ki jim bolnik pripada.\u00a0Terapevtska umetnost, klini\u010dna dejanja in nega\u00a0<\/em>so nelo\u010dljivo zdru\u017eeni v zdravstveni praksi, zlasti v kriti\u010dnih in kon\u010dnih fazah \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

Usmiljeni Samarijan namre\u010d \u00bbne postane samo bli\u017enji, ampak poskrbi za \u010dloveka, ki ga vidi na pol mrtvega na robu ceste.\u00ab[9]<\/sup>\u00a0Vanj vlo\u017ei ne samo denar, ki ga ima, ampak tudi tistega, za katerega upa, da ga bo zaslu\u017eil v Jerihi, in obljubi, da bo pla\u010dal ob povratku. Tako nas Kristus vabi, naj zaupamo v njegovo nevidno milost in nas spodbuja k velikodu\u0161nosti, ki temelji na nadnaravni ljubezni, ko se poistoveti z vsakim bolnikom: \u00bbKar ste storili enemu od teh mojih najmanj\u0161ih bratov, ste meni storili\u00ab (Mt\u00a0<\/em>25,40). Jezusova trditev je moralna resnica, ki ima univerzalen pomen: \u00bbgre za to, da ‘poskrbimo’ za vse \u017eivljenje in za \u017eivljenje vseh<\/em>\u00ab,[10]<\/sup>\u00a0da bi razodevali prvotno in brezpogojno Bo\u017ejo ljubezen, ki je vir smisla vsakega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

V ta namen se je predvsem v bolni\u0161nicah in oskrbovalnih ustanovah, ki se navdihujejo pri kr\u0161\u010danskih vrednotah, potrebno bolj kot kadar koli prej potruditi, tudi duhovno, da bi dali prostor odnosu, ki se gradi iz priznanja\u00a0krhkosti in ranljivosti\u00a0<\/em>bolnega \u010dloveka. \u0160ibkost nas namre\u010d spominja na na\u0161o odvisnost od Boga in nas vabi, da odgovorimo s spo\u0161tovanjem, ki ga dolgujemo bli\u017enjemu. Iz tega izhaja moralna odgovornost, ki je povezana z zavedanjem vsakega subjekta, ki skrbi za bolnika (zdravnik, bolni\u010dar, dru\u017einski \u010dlan, prostovoljec, duhovnik), da se nahaja pred temeljnim in neodtujljivim dobrim \u2013 pred \u010dlove\u0161ko osebo \u2013 kar nam nalaga, da ne moremo prestopiti meje, znotraj katere spo\u0161tujemo sebe in drugega, to je sprejemanje, za\u0161\u010dita in spodbujanje \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja vse do naravnega nastopa smrti. V tem smislu gre za\u00a0kontemplativni pogled<\/em>,[11]<\/sup>\u00a0ki zna v svojem obstoju in v obstoju drugega dojeti edinstven in neponovljiv \u010dude\u017e, ki ga prejme in sprejme kot dar. To je pogled nekoga, ki si ne domi\u0161lja, da si je prisvojil resni\u010dnost \u017eivljenja, ampak jo zna sprejemati tak\u0161no, kakr\u0161na je, z njenim trudom in trpljenjem, ko sku\u0161a v bolezni odkriti smisel, ki se mu pusti izzivati in \u00bbvoditi\u00ab, z zaupanjem nekoga, ki se prepusti Gospodu \u017eivljenja, ki se v njem ka\u017ee.<\/span><\/p>\n

Seveda mora medicina mejo smrti sprejeti kot del \u010dlove\u0161kega stanja. Pride trenutek, v katerem ni mogo\u010de ni\u010d drugega, kot priznati nezmo\u017enost posega s specifi\u010dnimi zdravljenji v bolezen, ki se v kratkem \u010dasu poka\u017ee kot smrtna. Gre za dramati\u010dno dejstvo, ki ga je treba bolniku sporo\u010diti z veliko \u010dlove\u010dnostjo, pa tudi z zaupno odprtostjo za nadnaravni pogled, saj se zavedamo tesnobe, ki jo smrt povzro\u010da zlasti v kulturi, ki jo skriva. Ne moremo namre\u010d razmi\u0161ljati o fizi\u010dnem \u017eivljenju kot o ne\u010dem, kar je treba za vsako ceno ohraniti \u2013 kar je nemogo\u010de \u2013 ampak kot o ne\u010dem, kar moramo \u017eiveti tako, da prihajamo do svobodnega sprejemanja smisla telesnega obstoja: \u00bbsamo v zvezi s \u010dlove\u0161ko osebo v njeni ‘poenoteni celostnosti’, to je ‘du\u0161a, ki se izra\u017ea v telesu in telo, ki ga informira nesmrtni duh’, lahko beremo specifi\u010dno \u010dlove\u0161ki pomen telesa\u00ab.[12]<\/sup><\/span><\/p>\n

Priznati nemo\u010d zdravljenja zaradi bli\u017eine smrti pa ne pomeni konca zdravni\u0161kega in bolni\u010darskega delovanja. Biti odgovoren v odnosu do bolne osebe pomeni zagotoviti ji nego vse do konca: \u00bbOzdraviti, \u010de je mogo\u010de, vedno negovati\u00a0<\/em>(to cure if possible, always to care<\/em>).\u00ab[13]<\/sup>\u00a0Ta namen vedno negovati bolnika ponuja na\u010delo za vrednotenje razli\u010dnih dejanj, ki se jih je treba lotiti v primeru \u00bbneozdravljive\u00ab bolezni: neozdravljivo namre\u010d ni nikoli sinonim za \u00bbneskrbno\u00ab. Kontemplativen pogled nas vabi k raz\u0161iritvi pojma oskrbe. Cilj pomo\u010di mora biti usmerjen v celovitost osebe in ji s primernimi ter potrebni sredstvi zagotavljati fizi\u010dno, psiholo\u0161ko, socialno, dru\u017einsko in versko podporo. \u017diva vera, ki se ohranja v du\u0161ah prisotnih ljudi, lahko prispeva k resni\u010dno teologalnemu \u017eivljenju bolnega \u010dloveka, \u010deprav to ni takoj vidno. Pastoralna skrbi vseh, dru\u017einskih \u010dlanov, laikov, bolni\u010darjev in duhovnikov lahko bolnemu pomaga, da vztraja v posve\u010dujo\u010di milosti in umre v ljubezni, v Bo\u017eji ljubezni. \u010ce namre\u010d spri\u010do neizogibnosti bolezni, zlasti \u010de je ta kroni\u010dna in degenerativna, manjka vere, strah pred trpljenjem in smrtjo ter nelagodje, ki iz tega izhaja, danes predstavljajo prvenstvene vzroke za poskus nadzorovanja in vodenja nenadnosti smrti, jo celo pospe\u0161iti s pro\u0161njo za evtanazijo ali za samomor s pomo\u010djo.<\/span><\/p>\n

2. \u017diva izku\u0161nja trpe\u010dega Kristusa in oznanilo upanja<\/em><\/strong><\/span>
\u010ce lik usmiljenega Samarijana z novo lu\u010djo osvetli skrb za bolnike, so \u017eiva izku\u0161nja trpe\u010dega Kristusa, njegove agonije na kri\u017eu in njegovega vstajenja kraji, na katerih se ka\u017ee bli\u017eina Boga, ki je postal \u010dlovek, mnogovrstnim oblikam tesnobe in bole\u010dine, ki lahko pretresejo bolnike in njihove dru\u017einske \u010dlane med dolgimi dnevi bolezni in na koncu \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

Ne le, da Kristusovo osebo besede preroka Izaija napovedujejo kot \u010dloveka, ki mu je dobro znana bole\u010dina in trpljenje (prim.\u00a0Iz\u00a0<\/em>53). \u010ce ponovno preberemo strani Kristusovega trpljenja, na njih najdemo do\u017eivetje nerazumevanja, zasmeha, zapu\u0161\u010denosti, telesne bole\u010dine in tesnobe. Ta izkustva danes prizadenejo \u0161tevilne bolnike, na katere pogosto gledajo kot na breme za dru\u017ebo. Ker jih v\u010dasih ne razumejo v njihovih pro\u0161njah, pogosto do\u017eivljajo oblike \u010dustvene zapu\u0161\u010denosti in izgube vezi.<\/span><\/p>\n

Vsakega bolnika je treba ne samo poslu\u0161ati, ampak tudi razumeti, da njegov sogovornik \u00bbve\u00ab, kaj pomeni, \u010de se po\u010duti\u0161 osamljenega, zapu\u0161\u010denega, in v stiski zaradi bli\u017enje smrti, telesne bole\u010dine, trpljenja, ki se pojavi takrat, ko pogled dru\u017ebe njegovo vrednost meri glede na kakovost \u017eivljenja in mu da \u010dutiti, da je breme za na\u010drte drugih. Zato obrniti pogled na Kristusa pomeni vedeti, da se lahko sklicujemo na njega, ki je na lastnem telesu izkusil bole\u010dine udarcev z bi\u010dem in \u017eebljev, posmeh tistih, ki so ga bi\u010dali, zapustitev in izdajstvo najdra\u017ejih prijateljev.<\/span><\/p>\n

Spri\u010do izziva bolezni in navzo\u010dnosti \u010dustvene in duhovne stiske v \u010dloveku, ki do\u017eivlja bole\u010dino, se neizprosno pojavi potreba po tem, da bi znali povedati besedo tola\u017ebe, zajeto iz so\u010dutja Jezusa na kri\u017eu, ki je polno upanja. Upanja, ki je verodostojno, ki ga je izpovedal Kristus na kri\u017eu in se je sposobno soo\u010diti s preizku\u0161njo, z izzivom smrti. V Kristusovem kri\u017eu \u2013 ki ga opeva bogoslu\u017eje velikega petka:\u00a0Ave crux, spes unica<\/em>\u00a0\u2013 je zgo\u0161\u010deno in povzeto vse zlo in vse trpljenje sveta. Vse\u00a0fizi\u010dno zlo<\/em>, katerega znak je kri\u017e kot orodje ne\u010dastne in sramotne smrti; vse\u00a0psiholo\u0161ko zlo<\/em>, izra\u017eeno v Jezusovi smrti v najmra\u010dnej\u0161i osamljenosti, zapu\u0161\u010denosti in izdanosti; vse\u00a0moralno zlo<\/em>, ki se ka\u017ee v obsodbi Nedol\u017enega na smrt; vse\u00a0duhovno zlo<\/em>, ki se ka\u017ee v zapu\u0161\u010denosti, v kateri je zaznati Bo\u017eji molk.<\/span><\/p>\n

Kristus je ob sebi \u010dutil bole\u010do zaskrbljenost matere in u\u010dencev, ki \u00bbstojijo\u00ab pod kri\u017eem. V tem njihovem \u00bbstati<\/em>\u00ab, ki je na videz polno nemo\u010di in sprijaznjenosti z usodo, je vsa bli\u017eina naklonjenosti, ki Bogu, ki je postal \u010dlovek, omogo\u010di \u017eiveti tudi tiste ure, ki so se zdele brez smisla.<\/span><\/p>\n

Potem je tu kri\u017e: pravzaprav orodje za mu\u010denje in usmrtitev, pridr\u017eano samo za najbolj zadnje, ki se v svojem simbolnem naboju tako podobno tistim boleznim, ki \u010dloveka pribijejo na posteljo, ki naznanjajo samo smrt in za katere se zdi, da odvzamejo pomen \u010dasu in njegovemu minevanju. Vendar tisti, ki \u00bbstojijo<\/em>\u00ab ob bolniku, niso samo pri\u010de, ampak so \u017eivo znamenje tiste naklonjenosti, tistih vezi, tiste notranje razpolo\u017eljivosti za ljubezen, ki trpe\u010demu omogo\u010da, da odkrije na sebi \u010dlove\u0161ki pogled, ki je \u010dasu bolezni sposoben vrniti smisel. Kajti v do\u017eivetju ob\u010dutka, da smo ljubljeni, vse \u017eivljenje najde svojo utemeljitev. Kristusa je na poti njegovega trpljenja vedno podpiralo trdno zaupanje v O\u010detovo ljubezen, ki se je v urah kri\u017ea pokazala tudi po materini ljubezni. Bo\u017eja ljubezen se v zgodovini ljudi vedno razodeva po zaslugi ljubezni tistega, ki nas ne zapusti, ki kljub vsemu \u00bbstoji<\/em>\u00ab ob nas.<\/span><\/p>\n

\u010ce razmi\u0161ljamo o koncu \u017eivljenja ljudi, ne moremo pozabiti, da je v njih pogosto navzo\u010da skrb za tiste, ki jih zapu\u0161\u010dajo: za otroke, sozakonca, star\u0161e, prijatelje. \u010clove\u0161ki vidik, ki ga ne smemo nikoli prezreti in mu moramo nuditi podporo in pomo\u010d.<\/span><\/p>\n

Isto skrb je imel tudi Kristus, ki je pred smrtjo mislil na mater, ki bo ostala sama v bole\u010dini, ki jo bo morala nositi v zgodovini. V redkobesednem poro\u010dilu Janezovega evangelija je Kristus in mati, ki jo nagovori, da bi jo pomiril, da bi jo zaupal ljubljenemu u\u010dencu, da bi skrbel zanjo: \u00bbMati, glej, tvoj sin\u00ab (prim.\u00a0Jn\u00a0<\/em>19,26-27). \u010cas na koncu \u017eivljenja je \u010das odnosov, \u010das, v katerem je treba premagati osamljenost in zapu\u0161\u010denost (prim.\u00a0Mt\u00a0<\/em>27,46 in\u00a0Mr\u00a0<\/em>15,34) zaradi zaupne izro\u010ditve lastnega \u017eivljenja Bogu (prim.\u00a0Lk\u00a0<\/em>23,46).<\/span><\/p>\n

Iz te perspektive gledati na Kri\u017eanega pomeni videti skupinski prizor, na katerem je Kristus v sredi\u0161\u010du, saj v svojem telesu povzema in resni\u010dno preobra\u017ea najbolj mra\u010dne ure \u010dlove\u0161kega izkustva, ure, v katerih se tiho pojavi mo\u017enost obupa. Lu\u010d vere nam omogo\u010da, da v tem plasti\u010dnem in jedrnatem opisu, ki nam ga ponujajo evangeliji, doumemo Trinitari\u010dno navzo\u010dnost, saj Kristus zaupa v O\u010deta po zaslugi Svetega Duha, ki podpira mater in u\u010dence, ki \u00bbstojijo<\/em>\u00ab in v tem svojem \u00bbstati<\/em>\u00ab poleg kri\u017ea s svojo \u010dlove\u0161ko predanostjo sodelujejo s Trpe\u010dim pri skrivnosti odre\u0161enja.<\/span><\/p>\n

Tako lahko smrt, \u010deprav je zaznamovana z bole\u010dim prehodom, postane prilo\u017enost za ve\u010dje upanje prav po zaslugi vere, po kateri smo udele\u017eeni pri Kristusovem odre\u0161ilnem delu. Pravzaprav je bole\u010dina bivanjsko znosna samo tam, kjer je upanje. Upanje, ki ga Kristus prena\u0161a na trpe\u010dega in bolnega, je njegova navzo\u010dnost, njegova stvarna bli\u017eina. Upanje ni zgolj pri\u010dakovanje bolj\u0161e prihodnosti, je tudi pogled na sedanjost, ki jo napolni s smislom. V kr\u0161\u010danski veri dogodek vstajenja ne le razodeva ve\u010dno \u017eivljenje, ampak naznanja, da\u00a0v\u00a0<\/em>zgodovini zadnja beseda ni nikoli smrt, bole\u010dina, izdaja, zlo. Kristus vstane\u00a0v\u00a0<\/em>zgodovini in v skrivnosti vstajenja je potrditev O\u010detove ljubezni, ki nikoli ne popusti.<\/span><\/p>\n

Ponovno prebiranje \u017eive izku\u0161nje trpe\u010dega Kristusa pomeni tudi dana\u0161njim ljudem predati upanje, ki je sposobno dati smisel \u010dasu bolezni in smrti. To upanje je ljubezen, ki se upira sku\u0161njavi obupa.<\/span><\/p>\n

\u010ceprav je paliativna oskrba zelo pomembna in dragocena, pa ne zado\u0161\u010da, \u010de ni nikogar, ki bi \u00bbstal\u00ab poleg bolnika in mu pri\u010deval o njegovi enkratni in neponovljivi vrednosti. Za verujo\u010dega gledati na Kri\u017eanega pomeni zaupati v Bo\u017eje razumevanje in ljubezen. V zgodovinskem obdobju, v katerem se povzdiguje avtonomija in se slavi posameznikova pomembnost, je pomembno spomniti, da kljub temu, da vsak \u017eivi svoje trpljenje, svojo bole\u010dino in svojo smrt, so ta do\u017eivetja vedno napolnjena s pogledom in navzo\u010dnostjo drugih. Poleg kri\u017ea so tudi funkcionarji rimske dr\u017eave, radovedne\u017ei, raztresenci, brezbri\u017ene\u017ei in u\u017ealjenci. So pod kri\u017eem, a ne \u00bbstojijo\u00ab s Kri\u017eanim.<\/span><\/p>\n

Na oddelkih za intenzivno nego, v domovih za kroni\u010dne bolnike smo lahko navzo\u010di kot funkcionarji, ali pa kot ljudje, ki \u00bbstojijo\u00ab z bolnikom.<\/span><\/p>\n

Izkustvo kri\u017ea tako omogo\u010di, da trpe\u010demu ponudimo verodostojnega sogovornika, ki mu lahko nameni besedo, misel, ki mu lahko izro\u010di stisko in strah. Tistim, ki skrbijo na bolnika, prizor kri\u017ea nudi dodatno prvino za razumevanje, da tudi takrat, ko se zdi, da ni mogo\u010de narediti ni\u010d ve\u010d, lahko naredimo veliko, kajti \u00bbstati<\/em>\u00ab je eno od znamenj ljubezni in upanja, ki ga nosi v sebi. Oznanilo \u017eivljenja po smrti ni utvara ali tola\u017eba, ampak gotovost, ki je v sredi\u0161\u010du ljubezni, ki se ne pou\u017eije v smrti.<\/span><\/p>\n

3. Samarijanovo \u00bbsrce, ki vidi\u00ab. \u010clove\u0161ko \u017eivljenje je svet in nedotakljiv dar<\/em><\/strong><\/span>
V kakr\u0161nem koli fizi\u010dnem ali psihi\u010dnem stanju se \u010dlovek znajde, ohranja svoje izvorno dostojanstvo, da je ustvarjen po Bo\u017eji podobi, ker je poklican biti \u00bbpodoba in slava Boga\u00ab (1 Kor\u00a0<\/em>11,7;\u00a02 Kor\u00a0<\/em>3,18). Njegovo dostojanstvo je v tej poklicanosti. Bog je postal \u010dlovek, da bi nas re\u0161il, ko nam je obljubil odre\u0161enje in nas namenil za ob\u010destvo z Njim: v tem je zadnji temelj \u010dlovekovega dostojanstva.[14]<\/sup><\/span><\/p>\n

Cerkvi je lastno, da z usmiljenjem spremlja naj\u0161ibkej\u0161e na njihovi poti bole\u010dine, da zdru\u017euje v njih teologalno \u017eivljenje in jih usmerja k Bo\u017ejemu odre\u0161enju.[15]<\/sup>\u00a0To je Cerkev usmiljenega Samarijana, ki \u00bbima slu\u017ebo bolnim za sestavni del svojega poslanstva\u00ab.[16]<\/sup>\u00a0Razumevanje tega odre\u0161enjskega posredovanja Cerkve v perspektivi ob\u010destva in solidarnosti med ljudmi je bistvena pomo\u010d za preseganje vsake redukcionisti\u010dne in individualisti\u010dne te\u017enje.[17]<\/sup><\/span><\/p>\n

Zlasti pa je program usmiljenega Samarijana \u00bbsrce, ki vidi\u00ab. \u00bbU\u010di, da je potrebno spreobrniti pogled srca, ker tisti, ki gleda, pogosto ne vidi. Zakaj? Ker manjka so\u010dutja. ([\u2026] Brez so\u010dutja se tisti, ki gleda, ne vplete v to, kar opazuje in gre mimo; kdor pa ima so\u010dutno srce, se ga to dotakne in ga vklju\u010di, se zaustavi in poskrbi\u00ab.[18]<\/sup>\u00a0To srce vidi, kjer je potrebna ljubezen in deluje temu primerno.[19]<\/sup>O\u010di, ki v slabosti zaznajo Bo\u017eji klic k delovanju ob priznanju, da je \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje prvo skupno dobro dru\u017ebe.[20]<\/sup>\u00a0\u010clove\u0161ko \u017eivljenje je zelo vzvi\u0161ena dobrina in dru\u017eba je poklicana, da ga prepozna. \u017divljenje je svet in nedotakljiv dar[21]<\/sup>\u00a0in vsak \u010dlovek, ki ga je ustvaril Bog, ima transcendentno poklicanost in enkraten odnos z Njim, ki daje \u017eivljenje, ker \u00bbBog, ki je neviden v svoji veliki ljubezni,\u00ab[22]<\/sup>\u00a0vsakemu \u010dloveku ponuja odre\u0161enjski na\u010drt tako, da lahko zagotovi: \u00bb\u017divljenje je vedno dobro. To je uvid ali kar izkustveno dejstvo, \u010dlovek pa je poklican, da dojame njegove globoke temelje.\u00ab[23]<\/sup>\u00a0Zato je Cerkev vedno vesela sodelovanja z vsemi ljudmi dobre volje, z verujo\u010dimi drugih veroizpovedi ali verstev ali z neverujo\u010dimi, ki spo\u0161tujejo dostojanstvo \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja tudi v njegovih skrajnih fazah trpljenja in smrti ter zavra\u010dajo vsako dejanje, ki temu nasprotuje.[24]<\/sup>\u00a0Bog stvarnik namre\u010d daje \u010dloveku \u017eivljenje in njegovo dostojanstvo kot dragocen dar, ki ga mora varovati in razvijati, in za katerega bo moral nazadnje odgovarjati Njemu.<\/span><\/p>\n

Cerkev potrjuje pozitivni smisel \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja kot vrednoto, ki jo lahko zazna \u017ee zdrav razum, ki pa jo lu\u010d vere potrdi in ovrednoti v njenem neodtujljivem dostojanstvu.[25]<\/sup>\u00a0Ne gre za subjektivno ali samovoljno merilo; gre za merilo, ki je utemeljeno na nedotakljivem naravnem dostojanstvu \u2013 v kolikor je \u017eivljenje prva dobrina, ker je pogoj za u\u017eivanje vsake druge dobrine \u2013 in na prese\u017eni poklicanosti vsakega \u010dlove\u0161kega bitja, ki je poklicano biti dele\u017eno trinitari\u010dne ljubezni \u017eivega Boga:[26]<\/sup>\u00a0\u00bbNekaj \u010disto posebnega je ljubezen, s katero Stvarnik vsakemu \u010dloveku \u2018podeljuje brezmejno dostojanstvo\u2019\u00ab.[27]<\/sup>Nedotakljiva vrednost \u017eivljenja je osnovna resnica naravnega moralnega zakona in bistveni temelj pravnega reda. Kakor ni sprejemljivo, da bi bil nek drug \u010dlovek na\u0161 su\u017eenj, tudi \u010de bi nas to prosil, enako se tudi ne moremo neposredno odlo\u010diti, da bomo ogrozili \u017eivljenje nekega \u010dlove\u0161kega bitja, tudi \u010de bi ta to zahteval. Zatorej odstranitev nekega bolnika, ki prosi za evtanazijo, nikakor ne pomeni priznanje njegove avtonomije in njeno ovrednotenje, pa\u010d pa nasprotno pomeni nepriznanje vrednote njegove svobode, ki je mo\u010dno pogojena z boleznijo in bole\u010dino, vrednote njegovega \u017eivljenja in mu odre\u010di vsako nadaljnjo mo\u017enost \u010dlove\u0161kega odnosa, smisla bivanja in rasti v teologalnem \u017eivljenju. \u0160e ve\u010d, namesto Boga odlo\u010damo o trenutku smrti. Zato \u00bbsplav, evtanazija in tudi prostovoljni samomor (\u2026) oku\u017eujejo \u010dlove\u0161ko civilizacijo, in bolj omade\u017eujejo tiste, ki se tako vedejo, kot tiste, ki to trpijo; hkrati pa kar najhujejo nasprotuje Stvarnikovi \u010dasti.\u00ab[28]<\/sup><\/span><\/p>\n

4. Kulturne ovire, ki zatemnijo sveto vrednoto vsakega \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja<\/em><\/strong><\/span>
Nekateri dejavniki danes omejujejo sposobnost dojemanja globoke in notranje vrednote vsakega \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja. Prvi je sklicevanje na dvoumno rabo pojma \u00bbdostojne smrti\u00ab v odnosu do pojma \u00bbkakovost \u017eivljenja\u00ab. Tukaj se pojavi antropolo\u0161ko utilitaristi\u010dna perspektiva, ki je \u00bbprete\u017eno povezana z ekonomskimi mo\u017enostmi, z ‘blaginjo’, lepoto in u\u017eivanjem telesnega \u017eivljenja, ob pozabljanju drugih globljih razse\u017enosti \u2013 odnosnih, duhovnih in verskih \u2013 bivanja.\u00ab[29]<\/sup>\u00a0V mo\u010di tega na\u010dela se \u017eivljenje smatra za vredno samo, \u010de dosega neko sprejemljivo raven kakovosti po sodbi samega subjekta ali tretjih oseb glede na prisotnost-odsotnost dolo\u010denih psihi\u010dnih ali fizi\u010dnih funkcij, ali pa jo pogosto dolo\u010da zgolj navzo\u010dnost psiholo\u0161kega nelagodja. V skladu s tem pristopom, \u017eivljenje, kadar se kakovost \u017eivljenja ka\u017ee kot uboga, ne zaslu\u017ei, da bi se nadaljevalo. Tako pa ni ve\u010d priznano, da ima \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje vrednost samo v sebi.<\/span><\/p>\n

Druga ovira, ki zatemnjuje dojemanje svetosti \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, je zmotno razumevanje \u00bbso\u010dutja\u00ab.[30]<\/sup>\u00a0Zaradi trpljenja, ki je kvalificirano kot \u00bbneznosno\u00ab, se konec \u017eivljenja bolnika opravi\u010duje v imenu \u00bbso\u010dutja\u00ab. Da ne bi trpeli, je bolje umreti: to je tako imenovana \u00bbso\u010dutna\u00ab evtanazija. Z evtanazijo ali samomorom s pomo\u010djo pomagati bolniku umreti, naj bi bilo so\u010dutno. V resnici pa \u010dlove\u0161ko so\u010dutje ni v tem, da povzro\u010dimo smrt, ampak da sprejmemo bolnika, ga podpiramo v te\u017eavah, mu nudimo ljubezen, pozornost in sredstva za laj\u0161anje trpljenja.<\/span><\/p>\n

Tretji dejavnik, ki ote\u017euje spoznavanje vrednosti lastnega \u017eivljenja in \u017eivljenja drugih znotraj intersubjektivnih odnosov je vedno ve\u010dji individualizem, ki vodi k temu, da druge vidimo kot omejitev in gro\u017enjo na\u0161i svobodi. V temelju te dr\u017ee je \u00bbneopelagianizem, za katerega si posameznik, ki je radikalno avtonomen, domi\u0161lja, da bo re\u0161il samega sebe, ne da bi priznal, da je v najve\u010dji globini odvisen od Boga in od drugih [\u2026]. Dolo\u010deni neognosticizem pa s svoje strani prestavlja zgolj notranje odre\u0161enje, zaprto v subjektivizem\u00ab,[31]<\/sup>\u00a0ki \u017eeli \u010dloveka osvoboditi meja njegovega telesa, zlasti kadar je krhko in bolno.<\/span><\/p>\n

Posebno individualizem je korenina bolezni, ki velja za najbolj latentno bolezen na\u0161ega \u010dasa: osamljenost,[32]<\/sup>\u00a0ki je v nekaterih normativnih okoljih tematizirana celo kot \u00bbpravica do osamljenosti\u00ab, za\u010den\u0161i z avtonomijo osebe in z \u00bbna\u010delom dovoljenje-soglasje\u00ab. Ddovoljenje-soglasje, ki se v dolo\u010denih pogojih slabega po\u010dutja ali bolezni lahko raz\u0161iri celo na izbiro \u017eiveti \u0161e naprej ali ne. Gre za isto pravico, ki je zadaj za evtanazijo in samomorom s pomo\u010djo. Osnovna ideja je, da so tisti, ki so v stanju odvisnosti in ne morejo biti izena\u010deni s popolno avtonomijo in vzajemnostjo, dejansko negovani v mo\u010di neke\u00a0usluge<\/em>. Pojem dobrega se na ta na\u010din skr\u010di na rezultat dru\u017ebenega dogovora. Vsak je dele\u017een oskrbe in pomo\u010di, ki jo omogo\u010data avtonomija ali dru\u017ebena ali gospodarska korist. Iz tega izhaja obubo\u017eanje medosebnih odnosov, ki postanejo krhki, brez nadnaravne ljubezni, brez tiste \u010dlove\u0161ke solidarnosti in tiste dru\u017ebene podpore, ki sta tako potrebni za soo\u010denje z najte\u017ejimi trenutki in odlo\u010ditvami bivanja.<\/span><\/p>\n

Ni mogo\u010de, da ta na\u010din razmi\u0161ljanja o \u010dlove\u0161kih odnosih in pomenu dobrega ne bi na\u010del samega smisla \u017eivljenja. Z njim je lahko manipulirati tudi preko zakonov, ki legalizirajo evtanazijske prakse in povzro\u010dijo smrt bolnikov. Ta dejanja povzro\u010dajo hudo neob\u010dutljivost za oskrbo bolnega \u010dloveka in skazijo odnose. V takih okoli\u0161\u010dinah se v\u010dasih pojavijo neutemeljene dileme o moralnosti dejanj, ki v resnici niso ni\u010d drugega kot preprosta skrb za \u010dloveka, kot dajanje teko\u010dine in hrane bolniku, ki je v stanju nezavesti in brez izgledov za ozdravitev.<\/span><\/p>\n

V tem smislu je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek govoril o \u00bbkulturi odmetavanja\u00ab.[33]<\/sup>\u00a0\u017drtve take kulture so prav najbolj krhka \u010dlove\u0161ka bitja, ki so v nevarnosti, da bodo \u00bbizvr\u017eena\u00ab iz nekega mehanizma, ki ho\u010de biti za vsako ceno u\u010dinkovit. Gre za izrazito antisolidaren kulturni pojav, ki ga je Janez Pavel II. opredelil kot \u00bbkulturo smrti\u00ab, in ustvarja \u00bbprave strukture greha\u00ab.[34]<\/sup>\u00a0Privede lahko do tega, da storimo dejanja, ki so sama v sebi napa\u010dna, zgolj zaradi tega, ker pri teh dejanjih \u00bbse dobro po\u010dutimo\u00ab, kar povzro\u010da zmedo med dobrim in zlom, medtem ko ima sicer vsako osebno \u017eivljenje edinstveno in neponovljivo vrednost, ki je vedno obetavna in odprta za prese\u017eno. V tak\u0161ni kulturi odmetavanja in smrti se evtanazija in samomor s pomo\u010djo ka\u017eeta kot napa\u010dna re\u0161itev za re\u0161evanje problemov, ki so povezani z umirajo\u010dim bolnikom.<\/span><\/p>\n

5. Nauk u\u010diteljstva<\/em><\/strong><\/span>
I. Prepoved evtanazije in samomora s pomo\u010djo<\/em><\/u><\/span>
Cerkev ki ima poslanstvo posredovati vernikom Odre\u0161enikove milosti in sveto Bo\u017ejo postavo, ki jo je mo\u010d zaznati \u017ee v naravnem moralnem zakonu, \u010duti dol\u017enost, da posreduje tudi na tem mestu, da bi \u0161e enkrat izklju\u010dila vsako dvoumnost glede nauka cerkvenega u\u010diteljstva o evtanaziji in samomoru s pomo\u010djo, tudi v tistih okoljih, v katerih so nacionalni zakoni uzakonili tak\u0161no prakso.<\/span><\/p>\n

Zlasti \u0161irjenje medicinskih pravilnikov, ki veljajo za primere ob koncu \u017eivljenja, kot sta\u00a0Do Not Resuscitate Order<\/em>\u00a0ali\u00a0Physician Orders for Life Sustaining Treatment<\/em>\u00a0\u2013 z vsemi njihovimi razli\u010dicami glede na nacionalne ureditve in okoli\u0161\u010dine, ki so bili v za\u010detku zami\u0161ljeni kot orodja za izogibanje vztrajnega zdravljenja v kon\u010dnih fazah \u017eivljenja \u2013 danes povzro\u010da resne probleme v zvezi z dol\u017enostjo varovati \u017eivljenje bolnikov v najbolj kriti\u010dnih fazah bolezni. \u010ce se po eni strani zdravniki \u010dutijo vedno bolj zavezani samoodlo\u010ditvi, ki so jo v teh izjavah izrazili bolniki, kar je pripeljalo tako dale\u010d, da jim je odvzeta svoboda in dol\u017enost za\u0161\u010dititi \u017eivljenje tudi tam, kjer bi to lahko storili, po drugi strani v nekaterih zdravstvenih okoljih zaskrbljujo\u010da sedaj \u0161e obse\u017eno razkrita zloraba pri uporabi teh pravilnikov z vidika evtanazije, ko se pri skrajni odlo\u010ditvi ne posvetuje ne z bolniki in \u0161e manj z njihovimi dru\u017einami. To se dogaja zlasti v dr\u017eavah, kjer zakoni o koncu \u017eivljenja pu\u0161\u010dajo veliko prostora za dvoumnost glede dol\u017enosti zdravljenja, s \u010dimer so uvedli prakso evtanazije.<\/span><\/p>\n

Iz teh razlogov Cerkev smatra, da je dol\u017ena kot dokon\u010den nauk ponovno potrditi, da je evtanazija\u00a0zlo\u010din proti \u010dlove\u0161kemu \u017eivljenju<\/em>, saj se s tem dejanjem \u010dlovek odlo\u010di neposredno povzro\u010diti smrt drugega nedol\u017enega \u010dlove\u0161kega bitja. Definicija evtanazije namre\u010d ne izvira iz\u00a0ponderiranja\u00a0<\/em>dobrin in vrednot, ki so v igri, ampak iz zadostno dolo\u010denega\u00a0moralnega objekta<\/em>, oziroma iz odlo\u010ditve za neko \u00bbdejanje ali opustitev, ki po sami naravi ali po namenih povzro\u010di smrt s ciljem, da se odpravi vsaka bole\u010dina.\u00ab[35]<\/sup>\u00a0\u00bbEvtanazija se torej ume\u0161\u010da na raven namenov in uporabljenih metod.\u00ab[36]<\/sup>\u00a0Zato moralno vrednotenje (evtanazije) in posledic, ki iz nje izhajajo, ni odvisno od tehtanja na\u010del, ki bi glede na okoli\u0161\u010dine in na trpljenje bolnika po mnenju nekaterih, lahko upravi\u010dili uboj bolnega \u010dloveka. Vrednota \u017eivljenja, avtonomija, sposobnost odlo\u010danja in kakovost \u017eivljenja niso na isti ravni.<\/span><\/p>\n

Evtanazija je zato notranje zlo dejanje v kateri koli prilo\u017enosti ali okoli\u0161\u010dini. Cerkev je \u017ee v preteklosti dokon\u010dno potrdila,\u00abda je evtanazija te\u017eka kr\u0161itev Bo\u017eje postave<\/em>\u00ab, ker je nameren in moralno nesprejemljiv uboj \u010dlove\u0161ke osebe. Ta nauk je utemeljen na naravnem pravu in na zapisani Bo\u017eji besedi. Posredovalo nam ga je izro\u010dilo Cerkve in pou\u010duje ga redno in vesoljno u\u010diteljstvo. Tak\u0161no delovanje vklju\u010duje glede na okoli\u0161\u010dine zlobnost, ki je lastna samomoru ali umoru.\u00ab[37]<\/sup>\u00a0Vsako neposredno formalno ali materialno sodelovanje\u00a0<\/em>pri takem dejanju je te\u017eak greh proti \u010dlove\u0161kemu \u017eivljenju: \u00bbNobena oblast ga ne more zakonito nalo\u017eiti in ne dovoliti. Gre namre\u010d za kr\u0161enje bo\u017ejega zakona, \u017ealitev dostojanstva \u010dlovekove osebe, zlo\u010din proti \u017eivljenju in napad proti \u010dlove\u0161tvu.\u00ab[38]<\/sup>\u00a0Zato je evtanazija morilsko dejanje, ki ga ne more opravi\u010diti noben cilj in ne dopu\u0161\u010da nobene oblike vpletenosti ali sodelovanja, ne aktivnega ne pasivnega. Tisti, ki potrjujejo zakone o evtanaziji in samomoru s pomo\u010djo, so zato sokrivci te\u017ekega greha, ki ga bodo storili drugi. Krivi so tudi za pohuj\u0161anje, ker tak\u0161ni zakoni prispevajo k deformiranju vesti tudi vernih.[39]<\/sup><\/span><\/p>\n

\u017divljenje ima za vsakega isto dostojanstvo in isto vrednost. Spo\u0161tovanje \u017eivljenja drugega pa je prav tisto, kar smo dol\u017eni do svojega bivanja. Kdor se v polni svobodi odlo\u010di, da si bo vzel \u017eivljenje, prelomi svoj odnos z Bogom in z drugimi ter zanika samega sebe kot moralni subjekt. Samomor s\u00a0pomo\u010djo<\/em>\u00a0\u0161e pove\u010da resnost tega dejanja, ker \u0161e nekoga drugega naredi za udele\u017eenca svojega obupa, ko ga napelje, da volje preko teologalne kreposti upanja ne usmeri na skrivnost Boga, posledi\u010dno pa na to, da ne prizna resni\u010dne vrednosti \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja in da prelomi zavezo, ki sestavlja \u010dlove\u0161ko dru\u017eino. Pomo\u010d samomorilca je nedovoljeno sodelovanje pri nedopustnem dejanju, ki nasprotuje teologalnemu odnosu z Bogom in moralnemu odnosu, ki povezuje ljudi, da bi med seboj delili dar \u017eivljenja in bili soudele\u017eeni pri smislu svojega bivanja.<\/span><\/p>\n

Tudi kadar zahteva za evtanazijo izvira iz tesnobe in obupa,[40] in \u00bb\u010deprav se lahko v tak\u0161nih primerih osebna odgovornost zmanj\u0161a ali je celo sploh ni, kljub temu zmota v sodbi vesti \u2013 \u010detudi v dobri veri \u2013 ne spremeni narave umora, ki v sebi vedno ostane nedopusten.\u00ab[41] Enako velja za samomor s pomo\u010djo. Tak\u0161ne prakse nikoli niso resni\u010dna pomo\u010d bolniku, ampak so pomo\u010d pri umiranju.<\/span><\/p>\n

Gre torej za odlo\u010ditev, ki je vedno napa\u010dna: \u00bbzdravni\u0161ko osebje in drugi zdravstveni delavci \u2013 zvesti nalogi, da \u00bbso vedno v slu\u017ebi \u017eivljenja in mu pomagati do konca\u00ab – ne morejo biti primerni za nobeno evtanazijsko prakso niti na zahtevo zainteresiranega in \u0161e manj njegovih sorodnikov. Ne obstaja namre\u010d nobena pravica do samovoljnega razpolaganja s svojim \u017eivljenjem, zato noben zdravstveni delavec ne more postati izvr\u0161itelj neobstoje\u010de pravice.\u00ab[42]<\/span><\/p>\n

Zaradi tega sta\u00a0evtanazija in samomor s pomo\u010djo poraz\u00a0<\/em>tistega, ki o njiju teoretizira, ki o njiju odlo\u010da in ki ju izvr\u0161uje.[43]<\/span><\/p>\n

Zato so zakoni, ki legalizirajo evtanazijo ali opravi\u010dujejo samomor in pomo\u010d pri njem zelo krivi\u010dni zaradi la\u017ene pravice do izbire smrti, ki je neprimerno opredeljena kot dostojna samo zaradi tega, ker se je nekdo odlo\u010dil zanjo.[44] Tak\u0161ni zakoni prizadevajo same temelje pravnega reda: pravico do \u017eivljenja, ki podpira vsako drugo pravico, vklju\u010dno z uresni\u010devanjem \u010dlovekove svobode. Obstoj takih zakonov globoko rani \u010dlove\u0161ke odnose in pravi\u010dnost ter ogro\u017ea medsebojno zaupanje med ljudmi. Pravne ureditve, ki so uzakonile samomor s pomo\u010djo in evtanazijo, ka\u017eejo tudi na o\u010ditno degeneracijo tega dru\u017ebenega pojava. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek opozarja, da \u00bbsedanji dru\u017ebeno-kulturni kontekst postopoma razjeda zavest o tem, zakaj je \u010dlovekovo \u017eivljenje dragoceno. Dejansko ga vedno ve\u010dkrat ocenjujejo na podlagi njegove u\u010dinkovitosti in uporabnosti, tako da imajo ‘zavr\u017eena \u017eivljenja’ ali ‘nevredna \u017eivljenja’ za tak\u0161na, ki temu merilu ne odgovarjajo. Ob tem izgubljanju pristnih vrednot zmanjkuje tudi nepreklicnih dol\u017enosti solidarnosti ter \u010dlove\u0161kega in kr\u0161\u010danskega bratstva. Dejansko si neka dru\u017eba zaslu\u017ei oznako ‘civilna’, \u010de razvija protitelesa proti kulturi odmetavanja; \u010de prizna nedotakljivo vrednost \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja; \u010de solidarnost dejnsko uresni\u010duje in jo varuje kot temelj so\u017eitja.\u00ab[45] V nekaterih dr\u017eavah sveta je umrlo \u017ee ve\u010d deset tiso\u010d ljudi zaradi evtanazije in mnogi izmed njih zato, ker so to\u017eili zaradi psiholo\u0161kega trpljenja ali depresije. Pogoste so zlorabe, ki jih prijavijo zdravniki sami, zaradi jemanja \u017eivljenja ljudem, ki zase nikdar ne bi \u017eeleli uporabiti evtanazije. Vpra\u0161anje smrti je namre\u010d v mnogih primerih simptom bolezni, ki jo je poslab\u0161ala osamljenost in obupanost. Cerkev v teh te\u017eavah vidi prilo\u017enost za duhovno o\u010di\u0161\u010denje, ki poglobi upanje, tako da postane resni\u010dno teologalno, osredoto\u010deno v Boga in samo v Boga.<\/span><\/p>\n

Namesto da bi se vdal neki la\u017eni ustre\u017eljivosti, mora kristjan bolniku ponuditi nuno pomo\u010d za izhod iz njegove obupanosti. Zapoved \u00bbne ubijaj\u00ab (2 Mz<\/em>\u00a020, 13;\u00a05 Mz\u00a0<\/em>5, 17), namre\u010d pomeni\u00a0da \u017eivljenju<\/em>, katerega porok postane Bog: \u00bbpostane poziv k skrbni ljubezni, ki \u0161\u010diti in spodbuja \u017eivljenje bli\u017enjega.\u00ab[46] Kristjan torej ve, da zemeljsko \u017eivljenje ni najvi\u0161ja vrednota. Kon\u010dna bla\u017eenost je v nebesih. Zato se kristjan ne bo potegoval za to, da bi se telesno \u017eivljenje nadaljevalo, ko je smrt o\u010ditno blizu. Kristjan bo pomagal umirajo\u010demu, da se bo osvobodil obupa in svoje upanje polo\u017eil v Boga.<\/span><\/p>\n

S klini\u010dnega vidika so dejavniki, ki najbolj dolo\u010dajo zahtevo po evtanaziji in samomoru s pomo\u010djo: neoskrbovana bole\u010dina; pomanjkanje \u010dlove\u0161kega in teologalnega upanja, ki ga povzro\u010da pogosto neustrezna psiholo\u0161ka in duhovna \u010dlove\u0161ka pomo\u010d tistega, ki skrbi za bolnika.[47]<\/sup><\/span><\/p>\n

Izkustvo potrjuje: \u00bbPro\u0161enj hudo bolnih, ki v\u010dasih kli\u010dejo po smrti, ne smemo razumeti kot izraz resni\u010dne volje po evtanaziji; dejansko so skoraj vedno trpe\u010de pro\u0161nje po pomo\u010di in ljubezni. Poleg zdravstvene oskrbe bolnik potrebuje ljubezen, \u010dlove\u0161ko in nadnaravno toplino, s katero ga lahko in ga morajo obdajati vsi tisti, ki so mu blizu, star\u0161i in otroci, zdravniki in bolni\u010darji.\u00ab[48] Bolnik, ki \u010duti, da ga obdaja ljube\u010da \u010dlove\u0161ka in kr\u0161\u010danska navzo\u010dnost, premaga vse oblike depresije in ne pade v tesnobo tistega, ki se po\u010duti osamljenega in prepu\u0161\u010denega svoji usodi trpljenja in smrti.<\/span><\/p>\n

\u010clovek namre\u010d bole\u010dine ne \u017eivi samo kot neko biolo\u0161ko dejstvo, ki ga je treba obvladovati, da bi bilo znosno, ampak tudi kot skrivnost \u010dlove\u0161ke ranljivosti v zvezi s koncem telesnega \u017eivljenja, kot dogodek, ki ga je te\u017eko sprejeti, saj je edinost du\u0161e in telesa za \u010dloveka bistvena.<\/span><\/p>\n

Zato se lahko samo s prenovljenim pomenom dogodka smrti \u2013 tako da v njem odpremo obzorje ve\u010dnega \u017eivljenja, ki napoveduje prese\u017eni cilj vsakega \u010dloveka \u2013 s \u00bbkoncem \u017eivljenja\u00ab soo\u010dimo na na\u010din, ki je v sozvo\u010dju s \u010dlovekovim dostojanstvom in je primeren tistim mukam in trpljenju, ki ga neizogibno povzro\u010di ob\u010dutek bli\u017enjega konca. Dejansko \u00bbje trpljenje nekaj\u00a0\u0161e obse\u017enej\u0161ega\u00a0<\/em>od bolezni, bolj zapletenega in obenem \u0161e globlje zakoreninjenega v samo \u010dlove\u0161tvo.\u00ab[49] To trpljenje lahko s pomo\u010djo milosti od znotraj po\u017eivlja bo\u017eanska ljubezen, kakor je bilo v primeru trpljenja Kristusa na kri\u017eu.<\/span><\/p>\n

Iz tega razloga mora biti sposobnost tistega, ki skrbi za \u010dloveka, ki trpi za kroni\u010dno bole\u010dino ali je v kon\u010dni fazi \u017eivljenja, da zna stati (stati z<\/em>), bedeti s tistim ki trpi v tesnobi umiranja, \u00bbtola\u017eiti\u00ab oziroma biti-z v osamljenosti, biti so-navzo\u010dnost, ki odpira za upanje.[50] Po veri in ljubezni, izra\u017eenima v notranjosti du\u0161e, je namre\u010d oseba, ki pomaga, sposobna trpeti bole\u010dino drugega in se odpreti za oseben odnos s slabotnim, ki raz\u0161irja obzorja \u017eivljenje dale\u010d preko dogodka smrti, in tako postane navzo\u010dnost, polna upanja.<\/span><\/p>\n

\u00bbJokajte z jokajo\u010dimi\u00ab (Rimn\u00a0<\/em>12, 15), kajti sre\u010den je tisti, kdor je so\u010duten vse do joka (prim.\u00a0Mt\u00a0<\/em>5,4). V tem odnosu, ki ga omogo\u010da ljubezen, se trpljenje napolni s pomenom v medsebojni podelitvi nekega \u010dlove\u0161kega stanja in v solidarnosti na poti k Bogu, ki izra\u017ea tisto radikalno zavezo med ljudmi,[51] po kateri zagledamo lu\u010d tudi onstran smrti. Zaradi tega zdravnikovo dejanje vidimo znotraj neke\u00a0terapevtske zaveze<\/em>\u00a0med zdravnikom in bolnikom, ki ju povezuje priznanje prese\u017ene vrednosti \u017eivljenja in misti\u010dnega pomena trpljenja. Ta zaveza je lu\u010d za razumevanje dobrega zdravni\u0161kega delovanja v preseganju individualisti\u010dnega in utilitarnega pogleda, ki danes prevladuje.<\/span><\/p>\n

II. Moralna obveznost izklju\u010ditve terapevtske vztrajnosti<\/em><\/u><\/span>
\nKo se pribli\u017ea konec zemeljskega bivanja, opozarja u\u010diteljstvo Cerkve, je dostojanstvo \u010dlovekove osebe opredeljeno kot pravica umreti v najve\u010dji mo\u017eni spokojnosti in s \u010dlove\u0161kim in kr\u0161\u010danskim dostojanstvom, ki mu pripada.[52] Za\u0161\u010dita dostojanstva umiranja pomeni izklju\u010diti tako prehitevanje smrti kakor tudi njeno odlaganje s tako imenovano \u00bbterapevtsko vztrajnostjo\u00ab.[53] Dana\u0161nja medicina namre\u010d razpolaga s sredstvi, ki so sposobna umetno zadr\u017eevati smrt, ne da bi bolnik v tak\u0161nih primerih imel stvarno korist. V bli\u017eini neizogibne smrti je torej legitimno v znanosti in v vesti sprejeti odlo\u010ditev, da se odpovemo postopkom, ki bi povzro\u010dili zgolj za\u010dasno in bole\u010de podalj\u0161anje \u017eivljenja, ne da bi pri tem prekinili obi\u010dajno skrb za bolnika v takih primerih.[54] To pomeni, da ni dovoljeno prekiniti u\u010dinkovitega zdravljenja za podporo bistvenih fiziolo\u0161kih funkcij, dokler je organizem sposoben to uporabiti (dovajanje teko\u010din, hrane, uravnavanje toplote; in prav tako primerno in sorazmerno pomo\u010d pri dihanju, pa tudi drugega v tolik\u0161ni meri, kolikor je potrebno za podporo telesni homeostazi in za zmanj\u0161anje organskega in sistemskega trpljenja). Prekinitev vsakega nerazumnega vztrajanja pri dajanju terapije\u00a0ne sme biti terapevtska odpoved<\/em>. To pojasnilo je danes nepogre\u0161ljivo v lu\u010di \u0161tevilnih sodnih primerov, ki so v zadnjih letih privedli do odstopa od zdravljenja \u2013 in k zgodnej\u0161i smrti \u2013 za bolnike v kriti\u010dnih, ne pa v kon\u010dnih stanjih, pri katerih so se odlo\u010dili prekiniti zdravljenje v podporo \u017eivljenja, ker \u00a0niso imeli ve\u010d mo\u017enosti za izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

V posebnem primeru terapevtske vztrajnosti je treba ponovno poudariti, da odpoved izrednim in\/ali nesorazmernim sredstvom \u00bbni enakovredna samomoru ali evtanaziji; prej gre za sprejemanje \u010dlovekovega stanja pred smrtjo,\u00ab[55] ali za pretehtano odlo\u010ditev za izogibanje uporabi nekega medicinskega pripomo\u010dka, ki ni sorazmeren z rezultati, na katere bi lahko upali. Odpoved zdravljenju, ki bi prineslo zgolj za\u010dasno in bole\u010de podalj\u0161anje \u017eivljenja, lahko pomeni tudi spo\u0161tovanje volje umirajo\u010dega, ki jo je izrazil v tako imenovani izjavi pred zdravljenjem,\u00a0ob izklju\u010ditvi vsakega evtanazijskega ali samomorilskega dejanja<\/em>.[56]<\/span><\/p>\n

Sorazmernost se namre\u010d nana\u0161a na celotno bolnikovo dobro. Nikoli ne moremo uporabiti napa\u010dnega moralnega razlo\u010devanja\u00a0izbire med vrednotami\u00a0<\/em>(na primer, \u017eivljenje\u00a0proti\u00a0<\/em>kakovosti \u017eivljenja); to bi lahko vodilo k temu, da bi iz presojanja izklju\u010dili upo\u0161tevanje varovanja osebne integritete in dobro-\u017eivljenje ter resni\u010dni moralni cilj storjenega dejanja.[57] Vsako zdravstveno dejanje mora vedno imeti za cilj in tudi v namenih tistega, ki deluje, spremljanje \u017eivljenja in nikdar zasledovanje smrti.[58] Zdravnik v nobenem primeru ni zgolj izvr\u0161itelj volje bolnika ali njegovega zakonitega zastopnika; ohranja pravico in dol\u017enost, da se izogne volji, ki je v nasprotju z moralnim dobrim, kot ga vidi njegova vest.[59]<\/span><\/p>\n

III. \u00a0Osnovna nega: dol\u017enost hranjenja in hidracije<\/em><\/u><\/span>
\nTemeljno in neobhodno na\u010delo spremljanja bolnika v kriti\u010dnem in\/ali kon\u010dnem stanju je\u00a0neprekinjenost pomo\u010di<\/em>\u00a0njegovim bistvenim fiziolo\u0161kim funkcijam. Temeljna nega, ki jo dolgujemo vsakemu \u010dloveku, je dajati potrebno hrano in teko\u010dino za vzdr\u017eevanje homeostaze telesa, v tolik\u0161ni meri in dokler ta preskrba ka\u017ee, da dosega svoj namen, ki je v tem, da bolniku preskrbi teko\u010dino in hrano.[60]<\/span><\/p>\n

\u010ce oskrba s hranilnimi snovmi in fiziolo\u0161kimi teko\u010dinami ne ka\u017ee nobene koristi za bolnika, ker jih njegov organizem ni ve\u010d sposoben absorbirati ali metabolizirati, je treba njihovo dovajanje prekiniti. Na ta na\u010din smrti ne pospe\u0161imo nezakonito zaradi pomanjkanja hidratantne in prehranske podpore, ki sta bistveni za \u017eivljenjske funkcije, ampak gre za spo\u0161tovanje naravnega poteka kriti\u010dne ali kon\u010dne bolezni. V nasprotnem primeru odvzem teh podpor postane neupravi\u010deno dejanje in lahko postane vir hudega trpljenja za tistega, ki trpi. Prehrana in hidracija ne predstavljata medicinske terapije v pravem pomenu besede, saj ne nasprotujeta vzrokom patolo\u0161kega procesa v bolnikovem telesu, ampak predstavljata dol\u017eno skrb za bolnikovo osebo, prvenstveno in neogibno klini\u010dno in \u010dlove\u0161ko pozornost. Obveznost skrbi za bolnika s primerno hidracijo in hranjenjem lahko v nekaterih primerih zahteva uporabo umetnega na\u010dina dovajanja,[61] pod pogojem da bolniku ne \u0161kofuje ali mu ne povzro\u010da nesprejemljivega trpljenja[62]<\/sup>.<\/span><\/p>\n

IV.\u00a0 Paliativna oskrba<\/em><\/u><\/span>
\nK\u00a0neprekinjenosti pomo\u010di\u00a0<\/em>spada tudi stalna dol\u017enost razumevanja bolnikovih potreb: potreba po pomo\u010di, po laj\u0161anju bole\u010dine, \u010dustvene in duhovne potrebe. Kot ka\u017eejo naj\u0161ir\u0161e klini\u010dne izku\u0161nje, paliativno zdravljenje predstavlja dragoceno in nepogre\u0161ljivo sredstvo za spremljanje bolnika v najbolj bole\u010dih, trpe\u010dih, kroni\u010dnih in kon\u010dnih fazah bolezni. Tako imenovana\u00a0paliativna oskrba<\/em>\u00a0je izraz najbolj pristnega \u010dlove\u0161kega in kr\u0161\u010danskega dejanja \u00bbskrbi za\u00ab, otipljivo znamenje so\u010dutnega \u00bbstati\u00ab poleg tistega, ki trpi. Njen cilj je \u00bbolaj\u0161ati trpljenje v kon\u010dni fazi bolezni in isto\u010dasno zagotoviti bolniku primerno \u010dlove\u0161ko spremljanje\u00ab,[63] dostojanstveno, ki mu kolikor je le mogo\u010de izbolj\u0161a kakovost \u017eivljenja in splo\u0161no po\u010dutje. Izku\u0161nja u\u010di, da paliativna oskrba drasti\u010dno zni\u017ea \u0161tevilo oseb, ki zahtevajo evtanazijo. V ta namen se zdi koristno odlo\u010dno prizadevanje, glede na gospodarske mo\u017enosti, za raz\u0161irjanje tak\u0161ne oskrbe tistim, ki jih bodo potrebovali; izvaja naj se ne samo v kon\u010dnih fazah \u017eivljenja, ampak kot\u00a0celostni pristop k oskrbi<\/em>\u00a0v zvezi s katero koli kroni\u010dno in\/ali degenerativno patologijo, ki ima lahko za bolnika in njegovo dru\u017eino zapleteno, bole\u010do in usodno prognozo.[64]<\/span><\/p>\n

K paliativni oskrbi spada tudi duhovna skrb za bolnika in njegove dru\u017einske \u010dlane. Ta vliva bolniku in njegovim dru\u017einskim \u010dlanom zaupanje in upanje v Boga in jim pomaga sprejemati smrt sorodnika. To je bistveni prispevek, ki pripada pastoralnim delavcem in celotni kr\u0161\u010danski skupnosti po zgledu dobrega Samarijana, da bi na mesto zavra\u010danja stopilo sprejemanje in bi nad tesnobo prevladalo upanje,[65] zlasti kadar se trpljenje podalj\u0161a zaradi patolo\u0161ke degeneracije, ko se bli\u017ea konec. V tej fazi dolo\u010ditev u\u010dinkovite protibole\u010dinske terapije omogo\u010di bolniku, da se spoprime z boleznijo in smrtjo brez strahu pred neznosno bole\u010dino. To sredstvo mora biti nujno povezano z bratsko podporo, ki lahko pri bolniku premaga ob\u010dutek osamljenosti, ki jo pogosto povzro\u010di ob\u010dutek, da v svojem te\u017ekem polo\u017eaju ni dovolj spremljan in razumljen.<\/span><\/p>\n

Tehnika ne daje radikalnega odgovora na trpljenje in ne moremo domnevati, da ga lahko odstrani iz \u010dlovekovega \u017eivljenja.[66] Tak\u0161no domi\u0161ljanje ustvarja napa\u010dno upanje, ki v trpe\u010dem \u010dloveku povzro\u010di \u0161e ve\u010dji obup. Medicinska znanost je sposobna vedno bolje spoznavati telesno bole\u010dino in mora uporabiti najbolj\u0161e tehni\u010dne vire za njeno zdravljenje; a \u017eivljenjsko obzorje kon\u010dne bolezni porodi v bolniku globoko trpljenje, ki zahteva pozornost, ki ni zgolj tehni\u010dna.\u00a0Spe salvi facti sumus<\/em>, v upanju, v teologalnem upanju, naravnanem na Boga, smo bili re\u0161eni, pravi sv. Pavel (Rim<\/em>, 8,24).<\/span><\/p>\n

\u00bbVino upanja\u00ab je poseben prispevek kr\u0161\u010danske vere pri zdravljenju bolnika in se nana\u0161a na na\u010din, kako Bog premaguje zlo v svetu. V trpljenju mora imeti \u010dlovek mo\u017enost do\u017eiveti solidarnost in ljubezen, ki sprejme trpljenje in \u017eivljenju daje smisel, ki se razteza onkraj smrti. Vse to ima velik dru\u017ebeni pomen: \u00bbDru\u017eba, ki ne more sprejeti trpe\u010dih in pomagati v so-trpljenju, deliti in nositi trpljenje tudi od znotraj, je okrutna in nehumana dru\u017eba\u00ab.[67]<\/span><\/p>\n

Kljub temu pa je treba opozoriti, da je opredelitev paliativne oskrbe v zadnjih letih dobila konotacijo, ki je lahko dvoumna. V nekaterih dr\u017eavah sveta zakoni, ki urejajo paliativno oskrbo (Palliative care act<\/em>) kakor tudi zakoni o \u00bbkoncu \u017eivljenja\u00ab (End-of-Life Law<\/em>), poleg paliativne oskrbe predvidevajo tudi zdravni\u0161ko pomo\u010d pri smrti (MAiD), ki lahko vklju\u010duje tudi mo\u017enost zahteve po evtanaziji ali samomoru s pomo\u010djo. Tak\u0161no predvidevanje povzro\u010da hudo kulturno zmedo, ker vodi do prepri\u010danja, da je zdravni\u0161ka pomo\u010d pri prostovoljni smrti del paliativne oskrbe in je zato moralno dopustno zahtevati evtanazijo ali pomo\u010d pri samomoru.<\/span><\/p>\n

Poleg tega lahko v istih normativnih okoljih paliativni posegi za zmanj\u0161anje tepljenja te\u017ekih ali umirajo\u010dih bolnikov lahko temeljijo tudi na dovajanju zdravil v tak\u0161nih koli\u010dinah, da pospe\u0161ijo smrt, ali na odlo\u017eitvi\/prekinitvi hidracije in hranjenja tudi tam, kjer tudi \u010de obstaja prognoza za tedne ali mesece. Tak\u0161ne prakse so kljub vsemu enakovredne\u00a0dejanjem ali opustitvam, katerih namen je povzro\u010diti smrt in so zato nezakonite<\/em>. Postopno \u0161irjenje teh predpisov tudi po smernicah narodnih in mednarodnih znanstvenih dru\u0161tev poleg tega, da vedno ve\u010dje \u0161tevilo ranljivih oseb napeljuje k odlo\u010ditvi za evtanazijo ali samomor, predstavlja tudi zmanj\u0161evanje dru\u017ebene odgovornosti v odnosu do mnogih ljudi, ki bi potrebovali samo bolj\u0161o pomo\u010d in tola\u017ebo.<\/span><\/p>\n

V. Vloga dru\u017eine in hospicev<\/em><\/u><\/span>
\nPri negi bolnika v zadnji fazi je sredi\u0161\u010dna vloga dru\u017eine.[68] V njej se \u010dlovek nasloni na trdne odnose, cenijo ga v njem samem in ne samo zaradi njegove produktivnosti ali zadovoljstva, ki ga vzbuja. V oskrbi je namre\u010d bistveno, da bolnik ne \u010duti, da je breme, ampak je dele\u017een bli\u017eine in naklonjenosti svojih dragih. V tem poslanstvu dru\u017eina potrebuje pomo\u010d primernih sredstev. Zato je potrebno, da dr\u017eave priznajo prvenstveno in temeljno dru\u017ebeno funkcijo dru\u017eine in njene nenadomestljive vloge tudi na tem podro\u010dju, s tem da zagotovijo potrebne vire in strukture, ki jo podpirajo. Poleg tega je \u010dlove\u0161ko in duhovno spremljanje dru\u017eine dol\u017enost v zdravstvenih ustanovah kr\u0161\u010danskega navdiha; nikoli je ne smemo zanemarjati, ker predstavlja\u00a0eno samo celoto oskrbe bolnika<\/em>.<\/span><\/p>\n

Poleg dru\u017eine je nekaj dobrega in v veliko pomo\u010d ustanova\u00a0hospicev<\/em>, kjer sprejemajo kon\u010dne bolnike, da bi jim zagotovili oskrbo vse do zadnjega trenutka. Sicer pa \u00bbkr\u0161\u010danski odgovor na skrivnost smrti in trpljenja ni razlaga, ampak prisotnost,\u00ab[69] ki prevzame bole\u010dino, jo spremlja in jo odpira zanesljivemu upanju. Tak\u0161ne ustanove so zgled \u010dlove\u010dnosti v dru\u017ebi, so sveti\u0161\u010da bole\u010dine, ki je \u017eiveta s polnostjo smisla. Zato morajo biti opremljene z specializiranim osebjem in materialnimi sredstvi, ki so lastna oskrbi, ter vedno odprte dru\u017einam: \u00bbS tem v zvezi razmi\u0161ljam, koliko dobrega storijo\u00a0hospici<\/em>\u00a0za paliativno oskrbo, kjer kon\u010dne bolnike spremljajo z ustrezno zdravstveno, psiholo\u0161ko in duhovno podporo, da bi, ohrabreni po bli\u017eini dragih ljudi, mogli dostojanstveno \u017eiveti kon\u010dno fazo svojega zemeljskega \u017eivljenja. \u017delim si, da bi bili tak\u0161ni centri \u0161e naprej kraji, na katerih bi se z vso prizadevnostjo izvajala ‘terapija dostojanstva’, in tako gojila ljubezen in spo\u0161tovanje do \u017eivljenja.\u00ab[70] Kot v vsaki katoli\u0161ki zdravstveni ustanovi morajo biti tudi v takem okolju navzo\u010di zdravstveni in pastoralni delavci, ki so usposobljeni ne samo pod klini\u010dnim vidikom, ampak ki tudi izvajajo resni\u010dno teologalno \u017eivljenje vere in upanja, ki je usmerjeno na Boga, saj prav to predstavlja najvi\u0161jo obliko po\u010dlove\u010denja umiranja.[71]<\/span><\/p>\n

VI. Spremljanje in oskrba v prenatalni in pediatri\u010dni starosti<\/em><\/u><\/span>
\nV zvezi s spremljanjem novorojen\u010dkov in otrok, ki so jih prizadele kroni\u010dne degenerativne bolezni, ki so nezdru\u017eljive z \u017eivljenjem, ali so v kon\u010dni fazi \u017eivljenja, je potrebno poudariti slede\u010de, ob zavedanju, da je potrebno razvijati operativno strategijo, ki bo otroku in njegovi dru\u017eini sposobna zagotoviti kakovost in dobro po\u010dutje.<\/span><\/p>\n

Otroci, ki so prizadeti zaradi deformacije ali kakr\u0161ne koli patologije, so\u00a0mali bolniki<\/em>, ki jim je sedanja medicina vedno sposobna pomagati in jih spremljati na na\u010din, ki spo\u0161tuje \u017eivljenje. Njihovo \u017eivljenje je sveto, enkratno, neponovljivo in nedotakljivo, tako kot \u017eivljenje vsake odrasle osebe.<\/span><\/p>\n

V primeru tako imenovanih \u00bbz \u017eivljenjem nezdru\u017eljivih\u00ab prenatalnih patologij \u2013 to pomeni, da bodo v kratkem \u010dasu privedle do smrti \u2013 in ob odsotnosti terapij fetusa ali novorojen\u010dka, ki bi lahko izbolj\u0161ale zdravstveno stanje teh otrok, ti otroci ne smejo biti na noben na\u010din zapu\u0161\u010deni na ravni skrbi zanje, ampak jih je treba spremljati kot vsakega drugega bolnika, dokler ne pride do naravne smrti;\u00a0prenatalna comfort care\u00a0<\/em>je v tem smislu naklonjena\u00a0popolni skrbstveni poti<\/em>, ki podpori zdravnikov in pastoralnih delavcev pridru\u017euje stalno prisotnost dru\u017eine. Otrok je poseben pacient in s strani spremljevalca zahteva posebno pripravo tako glede znanja kot glede prisotnosti. Namen empati\u010dnega spremljanja otroka v kon\u010dni fazi, ki je med najbolj ob\u010dutljivimi, je dodati \u017eivljenje letom in ne let \u017eivljenju.<\/span><\/p>\n

Zlasti\u00a0perinatalni hospici\u00a0<\/em>nudijo bistveno podporo dru\u017einam, ki sprejmejo rojstvo otroka, ki je v krhkem stanju. V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah sta bistvena vira usposobljeno medicinsko spremljanje in podpora drugih dru\u017ein-pri\u010devalcev, ki so \u0161li skozi enako izku\u0161njo bole\u010dine in izgube, poleg potrebnega duhovnega spremljanja teh dru\u017ein. Pastoralna dol\u017enost zdravstvenih delavcev kr\u0161\u010danskega navdiha je, da si prizadevajo, da bi to kar najbolj raz\u0161irili po svetu.<\/span><\/p>\n

Vse to se ka\u017ee posebno potrebno v zvezi s tistimi otroki, ki jim je ob sedanjem stanju znanstvenih spoznanj namenjeno umreti takoj po rojstvu ali kmalu za tem. Skrb za te otroke pomaga star\u0161em, da predelajo \u017ealovanje in ga ne dojemajo samo kot izgubo, ampak kot etapo poti ljubezni, ki so jo prehodili skupaj z otrokom.<\/span><\/p>\n

\u017dal pa danes prevladujo\u010da kultura ne spodbuja tega pristopa: na dru\u017ebeni ravni v\u010dasih obsesivna uporaba prenatalne diagnostike, uveljavljanje in prizadetosti sovra\u017ene kulture pa pogosto pripeljeta do odlo\u010ditve za splav, ki ga predstavljajo kot \u00bbpreventivo\u00ab. Toda to je nameren umor nedol\u017enega \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja in kot tak\u0161en ni nikoli dovoljen. Uporaba prenatalne diagnoze v selektivne namene za zato nasprotna dostojanstvu osebe in resno nedopustna, ker je izraz evgeni\u010dne miselnosti. V drugih primerih po rojstvu ista kultura vodi do prekinitve ali pa sploh ne za\u010dne oskrbovati komaj rojenega otroka zaradi prisotnosti ali zgolj zaradi mo\u017enosti, da bo v prihodnosti postal invaliden. Tudi tega pristopa, ki nosi utilitaristi\u010dni vzorec, ni mo\u010d odobriti. Poleg tega da je tak\u0161no postopanje ne\u010dlove\u0161ko, je resno nedopustno z moralnega vidika.<\/span><\/p>\n

Temeljno na\u010delo pediatri\u010dne pomo\u010di je, da ima otrok v zadnji fazi \u017eivljenja pravico do spo\u0161tovanja in skrbi za njegovo osebo, pri \u010demer se je treba izogibati tako terapevtski vztrajnosti in nerazumni trdovratnosti kakor tudi vsaki namerni povzro\u010ditvi njegove smrti. Pod kr\u0161\u010danskim vidikom pastoralna skrb za na smrt bolnega otroka kli\u010de po dele\u017enosti pri Bo\u017ejem \u017eivljenju v krstu in birmi.<\/span><\/p>\n

V zadnji fazi poteka neozdravljive bolezni tudi takrat, ko se prekine zdravljenje z zdravili ali z drugimi sredstvi, ki so namenjena prepre\u010devanju patologije, zaradi katere trpi otrok, ker niso ve\u010d primerna za njegovo poslab\u0161ano klini\u010dno stanje in jih imajo zdravniki za prazna ali za pretirano mu\u010dne zanj, ker so vzrok dodatnega trpljenja, ne sme nikoli izostati celostna skrb za osebo malega bolnika v njenih razli\u010dnih fiziolo\u0161kih, psiholo\u0161kih, \u010dustveno-odnosnih in psiholo\u0161kih razse\u017enostih. Zdravljenje ne pomeni samo izvajati dolo\u010deno terapijo in zdraviti; kakor tudi ustaviti terapijo, kadar neozdravljivemu otroku ne koristi ve\u010d, ne pomeni prekiniti u\u010dinkovito oskrbo za podporo za \u017eivljenje malega bolnika bistvenih fiziolo\u0161kih funkcij, dokler je njegov organizem sposoben iz tega imeti korist (podpora hidraciji, hranjenju, uravnavanju toplote in \u010de druge, kolikor so potrebne za podporo telesni homeostazi in zmanj\u0161anju organskega in sistemskega trpljenja). Odpoved vsaki terapevtski trdovratnosti pri izvajanju terapij, za katere se sodi, da so neu\u010dinkovite,\u00a0ne sme biti terapevtska odpoved,<\/em>\u00a0ampak mora ohranjati odprto pot spremljanja do smrti. Kve\u010djemu je treba pretehtati, da se tudi rutinske posege, kot je pomo\u010d pri dihanju, izvaja na nebole\u010d in sorazmeren na\u010din, pri \u010demer se bolniku prilagodi primerna vrsta pomo\u010di, da bi se izognili temu, da bi upravi\u010dena skrb za \u017eivljenje ne nasprotovala neupravi\u010denemu nalaganju bole\u010dine, ki se ji je mogo\u010de izogniti.<\/span><\/p>\n

V tem okviru sta ocena in obvladovanje fizi\u010dne bole\u010dine novorojenca in otroka bistvena za to, da ga spo\u0161tujemo in spremljamo v najbolj stresnih fazah bolezni. Otroku prilagojena in ne\u017ena oskrba, ki je danes \u017ee preverjena v klini\u010dni pediatri\u010dni pomo\u010di, skupaj z navzo\u010dnostjo star\u0161ev, omogo\u010dajo celostno in bolj u\u010dinkovito vodenje kakr\u0161nega koli skrbstvenega posega.<\/span><\/p>\n

Vzdr\u017eevanje \u010dustvene vezi med star\u0161i in otrokom je sestavni del procesa oskrbe. Negovalni in spremljevalni odnos star\u0161i-otrok je treba pospe\u0161evati z vsemi potrebnimi sredstvi in predstavlja temeljni del oskrbe tudi za patologije, ki so neozdravljive in za tiste, ki so v zadnji fazi razvoja. Poleg \u010dustvenega stika ne smemo pozabiti duhovnega dejavnika. Molitev ljudi, ki so blizu bolnemu otroku, ima nadnaravno vrednost, ki presega in poglablja \u010dustveni odnos.<\/span><\/p>\n

Eti\u010dno\/pravni pojem \u00bbnajve\u010dje koristi za otroka\u00ab – ki se danes uporablja za oceno stro\u0161kov in koristi zdravljenja, ki ga je treba izvesti \u2013 na noben na\u010din ne more predstavljati temelja za odlo\u010ditev o skraj\u0161anju njegovega \u017eivljenja, da bi mu prihranili trpljenje, z dejanji ali opustitvami, ki se po svoji naravi ali po namenu lahko poka\u017eejo kot evtanazija. Kot je bilo re\u010deno, prekinitev nesorazmernih terapij ne more voditi v prekinitev tistega osnovnega zdravljenja, ki je potrebno, da ga spremljamo do naravne dostojne smrti, vklju\u010dno s tistimi za laj\u0161anje bole\u010dine, pa tudi ne tiste duhovne pozornosti, ki se nudi nekomu, ki bo kmalu sre\u010dal Boga.<\/span><\/p>\n

VII. Analgeti\u010dna terapija in prekinitev zavesti<\/em><\/u><\/span>
\nNekatere specializirane oblike zdravljenja zahtevajo od zdravstvenih delavcev posebno pozornost in usposobljenost, za izvajanje najbolj\u0161e zdravstvene prakse z eti\u010dnega vidika, in to vedno z zavestjo, da pristopajo k ljudem v njihovi konkretnem stanju bole\u010dine.<\/span><\/p>\n

Za ubla\u017eitev bolnikovih bole\u010din analgeti\u010dna terapija uporablja zdravila, ki lahko povzro\u010dijo nezavest (sedacija). Globok verski \u010dut lahko omogo\u010di bolniku, da bole\u010dino do\u017eivlja kot poseben dar Bogu v lu\u010di odre\u0161enja;[72]<\/sup>\u00a0vendar Cerkev potrjuje dopustnost sedacije kot del zdravljenja, ki se nudi bolniku, zato da bi konec \u017eivljenja dosegel v najve\u010djem mo\u017enem miru in v najbolj\u0161em notranjem stanju. To velja tudi v primeru postopkov, ki pribli\u017eajo trenutek smrti (globoka paliativna sedacija v zadnji fazi),[73]<\/sup>\u00a0vedno pa kolikor je mogo\u010de z bolnikovo privolitvijo. S pastoralnega vidika je dobro poskrbeti za duhovno pripravo bolnika, da bi zavestno prispel do smrti kot do sre\u010danja z Bogom.[74] Raba analgetikov je torej del skrbi za bolnika, kakr\u0161no koli dovajanje pa, ki bi neposredno in namerno povzro\u010dilo smrt, je evtanazijsko dejanja in je nesprejemljivo.[75] Sedacija mora torej izklju\u010diti kot svoj neposredni namen umoriti, \u010detudi se je s tem mo\u017eno, da vpliva na smrt, ki je vsekakor neizogibna.[76]<\/span><\/p>\n

Tukaj je potrebno pojasnilo v zvezi s pediatri\u010dnimi okolji: v primeru otroka, ki ni sposoben razumeti, kot na primer novorojen\u010dek, ne smemo narediti napake, ko bi predpostavljali, da otrok lahko prena\u0161a bole\u010dino in jo sprejme, kadar obstajajo sistemi, za njeno laj\u0161anje. Zato je dol\u017enost medicine, da si prizadeva kolikor je le mogo\u010de zmanj\u0161ati otrokovo trpljenje, da \u010dim mirneje pride do naravne smrti in v najve\u010dji mo\u017eni meri zaznava ljube\u010do navzo\u010dnost zdravnikov, predvsem pa dru\u017eine.<\/span><\/p>\n

VIII. Vegetativno stanja ali stanje minimalne zavesti<\/em><\/u><\/span>
\nDrug primer je primer bolnika s trajnim pomanjkanjem zavesti, tako imenovano \u00bbvegetativno stanje ali stanje minimalne zavesti\u00ab. Vedno je popolnoma zavajajo\u010de misliti, da je pomanjkanje zavesti pri ljudeh, ki samostojno dihajo, znamenje, da je bolnik nehal biti \u010dlove\u0161ka oseba z vsem dostojanstvom, ki mu je lastno.[77] Nasprotno, v tem stanju najve\u010dje \u0161ibkosti ga je treba prepoznati v njegovi vrednosti in mu pomagati z ustreznim zdravljenjem. Dejstvo, da bolnik lahko leta dolgo ostane v tem bole\u010dem stanju brez jasnega upanja na okrevanje, pomeni tudi nedvomno trpljenje za tiste, ki skrbijo zanj.<\/span><\/p>\n

Najprej je morda koristno, \u010de se spomnimo, \u010desa ne smemo nikoli izgubiti izpred o\u010di v zvezi so to bole\u010do situacijo. Se pravi: bolnik v vegetativnem stanju ima pravico do hranjenja in hidracije; hranjenje in hidracija na umeten na\u010din sta na\u010deloma obi\u010dajna ukrepa; v nekaterih primerih ta ukrepa lahko postaneta nesorazmerna, ali zato ker njuno dovajanje ni ve\u010d u\u010dinkovito ali ker sredstva za njuno dovajanje predstavljajo preveliko breme in povzro\u010dijo negativne u\u010dinke, ki presega jo koristi.<\/span><\/p>\n

Glede na ta na\u010dela se obveznost zdravstvenega delavca ne more omejiti na bolnika, ampak se mora raz\u0161iriti tudi na dru\u017eino ali na tiste, ki so odgovorni za oskrbo bolnika, za katere je treba predvideti tudi primerno pastoralno spremljanje. Zato je potrebno predvideti ustrezno podporo za dru\u017einske \u010dlane pri prena\u0161anju dolgotrajnega bremena pomo\u010di bolnikom v vegetativnem stanju; zagotoviti jim je treba tisto bli\u017eino, ki jim bo pomagala, da ne bodo obupali, zlasti pa da edine re\u0161itve ne bodo videli v prekinitvi zdravljenja. Na to se je treba ustrezno pripraviti, tako kot je potrebno, da bodo dru\u017einski \u010dlani primerno podprti.<\/span><\/p>\n

IX. Ugovor vesti zdravstvenih delavcev in katoli\u0161kih zdravstvenih ustanov<\/em><\/u><\/span>
\nSpri\u010do zakonov, ki pod kakr\u0161no koli obliko zdravni\u0161ke pomo\u010di uzakonjajo evtanazijo ali samomor s pomo\u010djo, je treba vedno zavrniti kakr\u0161no koli neposredno formalno ali materialno sodelovanje. Tak\u0161ni konteksti predstavljajo posebno podro\u010dje za kr\u0161\u010dansko pri\u010devanje in se je v njih \u00bbBogu treba bolj pokoravati kot ljudem\u00ab (Apd\u00a0<\/em>5,29). Pravica do samomora ne obstaja in prav tako ne pravica do evtanazije: obstaja pravica do varovanja \u017eivljenja in sobivanja med ljudmi, ne pa za povzro\u010danje smrti. Zato ni nikoli nikomur dovoljeno sodelovati pri tak\u0161nih nemoralnih dejanjih ali dati razumeti, da bi lahko bili sostorilci z besedami, deli ali opustitvami. Edina resni\u010dna pravica je pravica bolnika, da je spremljan in zdravljen s humanostjo. Samo tako se varuje njegovo dostojanstvo, dokler ne pride do naravne smrti. \u00bbNoben zdravstveni delavec torej ne more postati izvr\u0161ilec neobstoje\u010de pravice, tudi kadar bi evtanazijo pri polni zavesti zahteval zainteresirani bolnik.\u00ab[78]<\/span><\/p>\n

V zvezi s tem so splo\u0161na na\u010dela glede sodelovanja pri zlu oziroma pri nedovoljenih dejanjih ponovno potrjena: \u00bbKristjani in vsi ljudje dobre volje so v globoki dol\u017enosti vesti poklicani, da formalno ne sodelujejo s tistimi praksami, ki so, \u010deprav jih civilna zakonodaja dovoljuje, v nasprotju z Bo\u017ejo postavo. Z moralnega vidika namre\u010d ni nikoli dovoljeno formalno sodelovati pri zlu. Tak\u0161no sodelovanje se zgodi, kadar se izvr\u0161eno dejanje bodisi po svoji naravi ali po videzu, ki ga dobi v konkretnem kontekstu, opredeli kot neposredno sodelovanje pri dejanju proti nedol\u017enemu \u010dlove\u0161kemu \u017eivljenju ali kot strinjanje z nemoralnim namenom glavnega dejavnika. Tega sodelovanja ni mogo\u010de nikdar opravi\u010diti ne s sklicevanjem na spo\u0161tovanje svobode drugih in ne na dejstvo, da civilna zakonodaja to predvideva in zahteva: za dejanja, ki jih vsak osebno stori, namre\u010d obstaja moralna odgovornost, ki se ji nih\u010de ne more izmakniti po kateri bo vsakega sodil Bog sam (prim.\u00a0Rm\u00a0<\/em>2, 6; 14, 12).\u00ab[79]<\/span><\/p>\n

Nujno je, da dr\u017eave priznajo ugovor vesti na medicinskem in zdravstvenem podro\u010dju v spo\u0161tovanju na\u010del naravnega moralnega zakona, in to zlasti tam, kjer slu\u017eenje \u017eivljenju dnevno izziva \u010dlovekovo vest.[80]<\/sup>\u00a0Kjer ugovor vesti ne bi bil priznan, lahko pride do polo\u017eaja, ko smo dol\u017eni ne spo\u0161tovati zakon, da krivici ne bi dodajali krivice, ko bi pogojevali vest ljudi. Zdravstveni delavci naj jo brez oklevanja zahtevajo kot svojo pravico in kot poseben prispevek k skupnemu dobremu.<\/span><\/p>\n

Enako morajo zdravstvene ustanove prese\u010di mo\u010dne gospodarske pritiske, ki jih v\u010dasih silijo k sprejemu evtanazije. In \u010de zaradi te\u017eave, kako najti potrebna sredstva, prizadevnost javnih ustanov postane zelo mu\u010dna, je dru\u017eba v celoti poklicana k dodatni odgovornosti, da neozdravljivi bolniki ne bi bili prepu\u0161\u010deni sami sebi ali sredstvom njihovih dru\u017einskih \u010dlanov. Vse to zahteva jasno in enotno stali\u0161\u010de \u0161kofovskih konferenc in krajevnih Cerkva, kakor tudi katoli\u0161kih skupnosti in ustanov, da za\u0161\u010ditijo svojo pravico do ugovora vesti v pravnih okoljih, ki predvidevajo evtanazijo in samomor.<\/span><\/p>\n

Katoli\u0161ke zdravstvene ustanove predstavljajo konkretno znamenje, kako cerkvena skupnost po zgledu dobrega Samarijana skrbi za bolnike. Jezusova zapoved \u00bbozdravljajte bolnike\u00ab (Lk\u00a0<\/em>10,9) se konkretno ne uresni\u010duje samo tako, da se nanje polaga roke, ampak da se jih pobira s ceste, se jim pomaga v njihovih prebivali\u0161\u010dih in z ustvarjanjem primernih ustanov za njihovo sprejemanje, ker zdravstvena skrb dobi svoj poseben poudarek v celostnem slu\u017eenju bolnemu \u010dloveku.<\/span><\/p>\n

Katoli\u0161ke zdravstvene ustanove so poklicane biti zveste pri\u010de nepreklicne eti\u010dne pozornosti do spo\u0161tovanja temeljnih \u010dlove\u0161kih in kr\u0161\u010danskih vrednot, ki so sestavni del njihove identitete, tako da se vzdr\u017eijo zadr\u017eanj, ki so o\u010ditno moralno nedopustne in da so deklarirano in formalno pokorne u\u010denju cerkvenega u\u010diteljstva. Vsako drugo dejanje, ki ne ustreza ciljem in vrednotam, pri katerih se katoli\u0161ke zdravstvene ustanove navdihujejo, je eti\u010dno nesprejemljivo in \u0161koduje dodelitvi oznake \u00bbkatoli\u0161ka\u00ab zdravstveni ustanovi sami.<\/span><\/p>\n

V tem smislu je eti\u010dno nedopustno institucionalno sodelovanje z drugimi bolni\u0161ni\u010dnimi strukturami, na katere bi usmerili in napotili ljudi, ki zahtevajo evtanazijo. Tak\u0161nih odlo\u010ditev ni mogo\u010de moralno sprejeti in ne podpreti v njihovem konkretnem uresni\u010devanju, \u010deprav so zakonsko mo\u017ene. Zakoni, ki odobravajo evtanazijo namre\u010d \u00bbne samo, da ne ustvarjajo nobene dol\u017enosti v vesti, ampak prej povzro\u010dajo\u00a0te\u017eko in jasno obveznost, da se jim zoperstavimo z ugovorom vesti.<\/em>\u00a0Od za\u010detkov Cerkve je apostolsko oznanjevanje kristjanom zabi\u010devalo dol\u017enost ubogati zakonito postavljene civilne oblasti (prim.\u00a0Rim\u00a0<\/em>13,1-7;\u00a01 Pt\u00a0<\/em>2,13-14), hkrati pa je odlo\u010dno opozarjalo: ‘Bogu se je treba bolj pokoravati kot ljudem!’\u00ab[81]<\/span><\/p>\n

Pri pravici do ugovora vesti ne smemo pozabiti, da kristjani teh zakonov ne odklanjajo v mo\u010di nekega zasebnega verskega prepri\u010danja, ampak zaradi temeljne in nedotakljive pravice vsakega \u010dloveka, ki je bistvena za skupno dobro celotne dru\u017ebe. Gre namre\u010d za zakone, ki nasprotujejo naravnemu pravu, saj spodkopavajo same temelje \u010dlovekovega dostojanstva in sobivanja, temelje\u010dega na pravi\u010dnosti.<\/span><\/p>\n

X.\u00a0 Pastoralno spremljanje in podpora zakramentov<\/em><\/u><\/span>
\nTrenutek smrti je odlo\u010dilen korak v \u010dlovekovem sre\u010danju z Bogom Odre\u0161enikom. Cerkev je poklicana, da duhovno spremlja vernike v tem polo\u017eaju in jim nudi \u00bbzdravilna sredstva\u00ab molitve in zakramentov. Pomagati kristjanu, da ta trenutek \u017eivi v duhovnem spremljanju, je najvi\u0161je dejanje ljubezni. Ravno zaradi tega, ker \u00bbnoben vernik ne bi smel umreti v osamljenosti in zapu\u0161\u010denosti,\u00ab[82] je potrebno okoli bolnika ustvariti trden prostor \u010dlove\u0161kih in po\u010dlove\u010dujo\u010dih odnosov, ki naj ga spremljajo in ga odpirajo za upanje.<\/span><\/p>\n

Prilika o usmiljenem Samarijanu ka\u017ee, kak\u0161en bi moral biti odnos z bli\u017enjim, ki trpi, kak\u0161nim dr\u017eam se je treba ogibati \u2013 brezbri\u017enosti, apatiji, predsodkom, strahom, da si bomo zamazali roke, zaprtost v svoje zadeve \u2013 in katerih se je treba lotiti \u2013 pozornost, poslu\u0161anje, razumevanje, so\u010dutje, obzirnost.<\/span><\/p>\n

Povabilo k posnemanju: \u00bbPojdi in ti delaj prav tako\u00ab (Lk\u00a0<\/em>10,37) je opomin, naj ne podcenjujemo vsega \u010dlove\u0161kega potenciala navzo\u010dnosti, razpolo\u017eljivosti, sprejemanja, razlo\u010devanja, vklju\u010denosti, ki ga zahteva bli\u017eina do nekoga, ki je v potrebi, in je bistvenega pomena pri celoviti oskrbi bolnega \u010dloveka.<\/span><\/p>\n

Kakovost ljubezni in skrbi za ljudi v kriti\u010dnih in zadnjih fazah \u017eivljenja prispeva k temu, da v njih odvrnemo stra\u0161no in skrajno \u017eeljo po tem, da bi kon\u010dali svoje \u017eivljenje. Samo \u010dlove\u0161ka toplina in evangeljsko bratstvo sta namre\u010d sposobna odpreti pozitivno obzorje in podpirati bolnika v upanju in v zaupni predaji.<\/span><\/p>\n

Tak\u0161no spremljanje je del poteka, ki ga dolo\u010da paliativna oskrba in mora vklju\u010devati bolnika in njegovo dru\u017eino.<\/span><\/p>\n

Dru\u017eina je vedno imela pomembno vlogo v zdravljenju; njena prisotnost, podpora in ljubezen za bolnika predstavljajo bistveni terapevtski dejavnik. Dru\u017eina, opozarja pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, \u00bbje bila vedno najbli\u017eja ‘bolni\u0161nica’. \u0160e danes je v \u0161tevilnih koncih sveta bolni\u0161nica privilegij redkih in je pogosto dale\u010d. Mama, o\u010de, bratje, sestre, stare mame so tisti, ki zagotavljajo oskrbo in pomagajo ozdraveti.\u00ab[83]<\/sup><\/span><\/p>\n

Prevzeti odgovornost za drugega ali prevzeti skrb za trpljenje drugega je naloga, ki ne vklju\u010duje samo nekaterih, ampak zajema odgovornost vseh, celotne kr\u0161\u010danske skupnosti. Sv. Pavel pravi, da kadar trpi en ud, trpi celo telo (prim.\u00a01 Kor\u00a0<\/em>12,26) in celo telo se skloni nad bolnega \u010dlana, da bi mu prineslo olaj\u0161anje. Vsak zase je poklican, da bi bil \u00bbslu\u017eabnik tola\u017ebe\u00ab ob kakr\u0161ni koli \u010dlove\u0161ki \u017ealosti in pobitosti.<\/span><\/p>\n

Pastoralno spremljanje postavlja pod vpra\u0161aj uresni\u010devanje \u010dlove\u0161kih in kr\u0161\u010danskih kreposti\u00a0empatije\u00a0<\/em>(en-pathos<\/em>),\u00a0so\u010dutja\u00a0<\/em>(cum-passio<\/em>), prevzeti odgovornost za njegovo trepnjenje tako, da ga z njim delimo, in\u00a0tola\u017ebe\u00a0<\/em>(cum-solatio<\/em>), vstopanja v osamljenost drugega, da bi mu dali \u010dutiti, da je ljubljen, sprejet, spremljan, podprt.<\/span><\/p>\n

Slu\u017eba poslu\u0161anja in tola\u017ebe, ki jo mora nuditi duhovnik, ko da postane znamenje so\u010dutne skrbi Kristusa in Cerkve, more in mora imeti odlo\u010dilno vlogo. V tem pomembnem poslanstvu je nadvse pomembno, da izpri\u010dujemo in zdru\u017eujemo tisto resnico in ljubezen, s katero Dobri Pastir ne neha spremljati vseh svojih otrok. Glede na pomembnost duhovnikovega lika v \u010dlove\u0161kem, pastoralnem in duhovnem spremljanju bolnikov v zadnjih fazah \u017eivljenja, je treba na poti njegovega usposabljanja zagotoviti posodobljeno in usmerjeno pripravo. Prav tako je pomembno, da so za tak\u0161no kr\u0161\u010dansko spremljanje pripravljeni tudi zdravniki in zdravstveni delavci, saj lahko nastopijo posebne okoli\u0161\u010dine, ki duhovnikom zelo ote\u017eujejo primerno navzo\u010dnost ob postelji na smrt bolnih.<\/span><\/p>\n

Biti mo\u017eje in \u017eene, izvedeni v \u010dlove\u010dnosti, pomeni z obna\u0161anjem, s katerim prevzamemo skrb za trpe\u010dega bli\u017enjega, spodbujati sre\u010danje z Gospodom \u017eivljenja, ki je edini sposoben u\u010dinkovito vliti na \u010dlove\u0161ke rane olje tola\u017ebe in vino upanja.<\/span><\/p>\n

Vsak \u010dlovek ima naravno pravico, da mu v tej najvi\u0161ji uri pomagamo v skladu z izrazi vere, ki jo izpoveduje.<\/span><\/p>\n

Zakrament je vedno vrhunec vsega pastoralnega vneme v oskrbi, ki je pred njim in je vir vsega, kar sledi.<\/span><\/p>\n

Cerkev zakramente \u00bbozdravljanja\u00ab[84] imenuje pokoro in bolni\u0161ko maziljenje, ki dose\u017eeta vrhunec v evharistiji kot \u00bbpopotnici\u00ab za ve\u010dno \u017eivljenje.[85] Preko bli\u017eine Cerkve bolnik do\u017eivlja bli\u017eino Kristusa, ki ga spremlja na poti v O\u010detovo hi\u0161o (prim.\u00a0Jn<\/em>\u00a014,6) in mu pomaga, da ne zapade v obup,[86] s tem da ga podpira v upanju zlasti takrat, ko pot postane napornej\u0161a.[87]<\/span><\/p>\n

XI. Pastoralno razlo\u010devanje pri tistem, ki prosi za evtanazijo ali za samomor s pomo\u010djo<\/em><\/u><\/span>
\n\u010cisto poseben primer, v katerem je danes potrebno ponovno potrditi u\u010denje Cerkve, je pastoralno spremljanje nekoga, ki je izrecno prosil za evtanazijo ali za samomor s pomo\u010djo. Glede zakramenta sprave se mora spovednik prepri\u010dati, da obstaja kesanje,\u00a0ki je potrebno za veljavnost odveze<\/em>, in je v \u00bbdu\u0161ni \u017ealosti in studu nad storjenim grehom s sklepom v prihodnje ni\u010d ve\u010d ne gre\u0161iti.\u00ab[88] V na\u0161em primeru se znajdemo pred \u010dlovekom, ki se je poleg svojih subjektivnih razpolo\u017eenj odlo\u010dil za hudo nemoralno dejanje in v njej svobodno vztraja. Gre za o\u010ditno nepripravljenost za prejem zakramente pokore z odvezo[89] in maziljenja,[90] kakor tudi svete popotnice.[91] Te zakramente bo lahko prejel v trenutku, ko bo po njegovi pripravljenosti, da naredi konkretne korake, duhovnik lahko sklepal, da je spovedanec spremil svojo odlo\u010ditev. To pomeni tudi, da nekdo, ki se je vpisal v zdru\u017eenje za prejem evtanazije ali samomora s pomo\u010djo, poka\u017ee svoj namen, da pred prejemom zakramentov prekli\u010de svoj vpis. Ne pozabimo, da nujnost odlo\u017eitve odveze ne pomeni sodbe o krivdi, saj se lahko osebna odgovornost zmanj\u0161a ali je celo sploh ni.[92] V primeru, da bi bil bolnik \u017ee brez zavesti, bi duhovnik zakramente lahko podelil\u00a0sub conditione<\/em>, \u010de je kesanje mo\u010d domnevati po kakem znamenju, ki ga je predhodno dal bolnik.<\/span><\/p>\n

To stali\u0161\u010de Cerkve ni znamenje pomanjkanja sprejemanja bolnika. Zdru\u017eeno mora biti namre\u010d s ponudbo pomo\u010di in poslu\u0161anja, ki sta vedno mo\u017ena, vedno podeljena, obenem s poglobljeno razlago vsebine zakramenta, da bi \u010dloveku vse do zadnjega trenutka dali orodja, da bi se lahko odlo\u010dil zanj in si ga \u017eelel. Cerkev namre\u010d pozorno preiskuje zadostna znamenja spreobrnjenja, da bi verniki lahko upravi\u010deno prosili za sprejem zakramentov. Ne pozabimo, da je odlog odveze tudi zdravilno dejanje Cerkve, ki ni namenjeno obsodbi gre\u0161nika, ampak da ga spodbudi in spremlja k spreobrnjenju.<\/span><\/p>\n

Tudi v primeru, da oseba nima objektivnih pogojev za prejem zakramentov, je potrebna bli\u017eina, ki vedno vabi k spreobrnjenju. Zlasti, \u010de evtanazija, pa naj bo zahtevana ali sprejeta, ne bo izvedena v kratkem. Potem bo mo\u017eno spremljanje, da bi se ponovno rodilo upanje in spremenila napa\u010dna odlo\u010ditev, da bi se bolniku odprl dostop do zakramentov.<\/span><\/p>\n

Vendar pa tistim, ki duhovno pomagajo tem bolnikom, ni dovoljena nobena zunanja gesta, ki bi bila lahko razumljena kot odobravanje evtanazije, kot na primer da bi ostali navzo\u010di v trenutku njene izvr\u0161itve. Tak\u0161na navzo\u010dnost se lahko razlaga samo kot sokrivda. To na\u010delo na poseben na\u010din zadeva kaplane, a ne samo te, zdravstvenih ustanov, kjer se izvaja evtanazija, ki ne smejo dajati pohuj\u0161anja, ko bi se na kakr\u0161en koli na\u010din kazali sokrivci umoru \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

XII. Reforma vzgojnega sistema in usposabljanja zdravstvenih delavcev<\/em><\/u><\/span>
\nV dana\u0161njem dru\u017ebenem in kulturnem okolju, ki je tako poln izzivov v zvezi z za\u0161\u010dito \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja v najbolj kriti\u010dnih fazah bivanja, je vloga vzgoje neizogibna. Dru\u017eina, \u0161ola, druge vzgoje ustanove in \u017eupnijske skupnosti morajo vztrajno delati za prebuditev in pre\u010di\u0161\u010denje tiste ob\u010dutljivosti do bli\u017enjega in njegovega trpljenja, ki jo simbolizira lik evangeljskega Samarijana.[93]<\/span><\/p>\n

Bolni\u0161ni\u010dne kaplanije morajo okrepiti duhovno in moralno izobra\u017eevanje zdravstvenih delavcev, vklju\u010dno z zdravniki in medicinskimi sestrami, pa tudi prostovoljskih skupin v bolni\u0161nicah, da bodo znali nuditi \u010dlove\u0161ko in psiholo\u0161ko pomo\u010d, ki je potrebna v zadnjih fazah \u017eivljenja. Psiholo\u0161ka in duhovna oskrba bolnika med celotnim potekom bolezni mora biti prednostna naloga pastoralnih in zdravstvenih delavcev, ki morajo skrbeti za to, da v sredi\u0161\u010de postavijo bolnika in njegovo dru\u017eino.<\/span><\/p>\n

Paliativno oskrbo je treba raz\u0161iriti v svetu in v ta namen je potrebno pripraviti te\u010daje za specialisti\u010dno usposabljanje zdravstvenih delavcev. Prednostna naloga je tudi \u0161irjenje pravilnih in razvejanih informacij o u\u010dinkovitosti pristne paliativne oskrbe za dostojno spremljanje \u010dloveka do naravne smrti. Zdravstvene ustanove s kr\u0161\u010danskim navdihom morajo pripraviti smernice za zdravstvene delavce, ki vklju\u010dujejo primerno psiholo\u0161ko, moralno in duhovno pomo\u010d kot bistvene sestavine paliativne oskrbe.<\/span><\/p>\n

\u010clove\u0161ka in duhovna pomo\u010d se morata vrniti v akademske izobra\u017eevalne programe vseh zdravstvenih delavcev in pripravnikov v bolni\u0161nicah.<\/span><\/p>\n

Poleg tega morajo zdravstvene in skrbstvene ustanove pripraviti\u00a0modele\u00a0<\/em>psiholo\u0161ke in duhovne\u00a0pomo\u010di\u00a0<\/em>za zdravstvene delavce, ki so zadol\u017eeni za bolnike v zadnji fazi \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja.\u00a0Poskrbeti za tistega, ki skrbi<\/em>, je bistvenega pomena, da se izognemo temu, da bi na operaterje in zdravnike padlo vse breme (burn out<\/em>) trpljenja in smrti neozdravljivih bolnikov. Potrebujejo podporo ter primerne pogovore in poslu\u0161anje, da bodo lahko predelali ne samo vrednote in \u010dustva, ampak tudi ob\u010dutek tesnobe in smrti v okviru svojega slu\u017eenja \u017eivljenju. Sposobni morajo biti zaznati globok ob\u010dutek upanja in zavedanja, da je njihovo poslanstvo resni\u010dna poklicanost podpirati in spremljati skrivnost \u017eivljenja in milosti v bole\u010dih in kon\u010dnih fazah bivanja.[94]<\/span><\/p>\n

6.\u00a0Zaklju\u010dek\u00a0<\/em><\/strong><\/span>
\nSkrivnost \u010dlovekovega odre\u0161enja je na presenetljiv na\u010din zakoreninjena v Bo\u017eji ljubeznivi vpletenosti v \u010dlove\u0161ko trpljenje. Zato se lahko zanesemo na Boga in to gotovost prenesemo trpe\u010demu \u010dloveku, ki ga je strah bole\u010dine in smrti.<\/span><\/p>\n

Kr\u0161\u010dansko pri\u010devanje ka\u017ee, da je upanje vedno mo\u017eno, tudi znotraj kulture odmevanja. \u00bbZgovornost prilike o usmiljenem Samarijanu, pa tudi celotnega evangelija, je zlasti slede\u010da: \u010dlovek se mora po\u010dutiti\u00a0kot da je v prvi osebi poklican,\u00a0<\/em>da izpri\u010duje ljubezen v trpljenju.\u00ab[95]<\/span><\/p>\n

Cerkev se od usmiljenega Samarijana u\u010di skrbi za bolnika v zadnji fazi in tako uboga zapoved, ki je povezana z darom \u017eivljenja:\u00a0\u00bbSpo\u0161tuj, brani, ljubi in slu\u017ei \u017eivljenju, vsakemu \u010dlove\u0161kemu \u017eivljenju!\u00ab<\/em>[96] Evangelij \u017eivljenja je evangelij so\u010dutja in usmiljenja, ki je namenjen konkretnemu, slabotnemu in gre\u0161nemu \u010dloveku, da bi ga dvignil, ga ohranjal v \u017eivljenju milosti, in mu, \u010de je mogo\u010de, pozdravil vsako mo\u017eno rano.<\/span><\/p>\n

Vendar pa ni dovolj, da si zgolj podelimo bole\u010dino, treba se je potopiti v sadove Kristusove velikono\u010dne skrivnosti, da bi premagali greh in zlo in da ne bi pozabili, da v Bogu samem obstaja volja, \u00bbda odstranimo bedo drugih kot bi bila na\u0161a.\u00ab[97] Najve\u010dja beda pa je v pomanjkanju upanja pred smrtjo. To upanje oznanja kr\u0161\u010dansko pri\u010devanje, ki pa mora biti, da bi bilo u\u010dinkovito, \u017eiveto v veri; vklju\u010devati mora vse, dru\u017einske \u010dlane, bolni\u010darje, zdravnike ter \u0161kofijsko pastoralo in pastoralo katoli\u0161kih bolni\u0161ni\u010dnih centrov, ki so poklicani, da\u00a0zvesto \u017eivijo dol\u017enost spremljanja<\/em>\u00a0bolnikov v vseh fazah bolezni, zlasti v kriti\u010dnih in kon\u010dnih fazah \u017eivljenja, tako kakor je dolo\u010deno v tem dokumentu.<\/span><\/p>\n

Usmiljeni Samarijan, ki v sredi\u0161\u010de svojega srca postavlja obli\u010dje brata v te\u017eavah, zna videti njegovo potrebo, mu nudi vse, kar potrebuje, da ga re\u0161i rane zapu\u0161\u010denosti in odpre v njegovem srcu svetle \u0161pranje upanja.<\/span><\/p>\n

\u00bbHoteti dobro\u00ab usmiljenega Samarijana, zaradi \u010desar je ranjenemu \u010dloveku postal bli\u017enji ne z besedami in ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici (prim.\u00a01 Jn\u00a0<\/em>3,18), dobi obliko skrbi po zgledu Kristusa, ki je hodil naokrog, delal dobro in vse ozdravljal (prim.\u00a0Apd\u00a0<\/em>10,38).<\/span><\/p>\n

Po Jezusu ozdravljeni postanimo mo\u017eje in \u017eene, ki so poklicani oznanjati njegovo ozdravljajo\u010do mo\u010d, ljubiti in skrbeti za bli\u017enjega, kot nam je On pokazal.<\/span><\/p>\n

Ta poklicanost k ljubezni in skrbi za drugega,[98] ki s seboj nosi dobi\u010dke ve\u010dnosti, je Gospod \u017eivljenja jasno izrazil v priliki o poslednji sodbi: prejmite v dedi\u0161\u010dino kraljestvo, zakaj bolan sem bil in ste me obiskali. Kdaj, Gospod? Kadar koli ste to storili svojemu najmanj\u0161emu bratu, svojemu trpe\u010demu bratu, ste meni storili (prim.\u00a0Mt\u00a0<\/em>25,31-46).<\/span><\/p>\n

Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je 25. junija 2020 odobril to pismo, ki je bilo sprejeto na plenarni seji te Kongregacije 29. Januarja 2020, in odredil njegovo objavo<\/em>.<\/span><\/p>\n

V Rimu, na sede\u017eu Kongregacije za nauk vere, 14. julija 2020, ob bogoslu\u017enem spominu Kamila de Lellisa.<\/span><\/p>\n

Luis F. Kard. Ladaria DJ<\/span>
\nPrefekt<\/em><\/span><\/p>\n

+ Giacomo Morandi<\/span>
\nnaslovni nad\u0161kof Cerveterija
\ntajnik<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kongregacija za nauk vere je v torek, 22.\u00a0septembra\u00a02020, objavila pismo o skrbi za ljudi v kriti\u010dnih in kon\u010dnih fazah \u017eivljenja z naslovom Usmiljeni Samarijan. Kongregacija za nauk vere Usmiljeni Samarijan Pismo o skrbi za ljudi v kriti\u010dnih in kon\u010dnih fazah \u017eivljenja UvodUsmiljeni Samarijan, ki zapusti svojo pot, da bi pomagal bolnemu \u010dloveku (prim. Lk 10,30-37) Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2417,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2415","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2415","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2415"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2415\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2418,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2415\/revisions\/2418"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2417"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2415"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2415"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2415"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}