{"id":2379,"date":"2024-03-24T09:03:38","date_gmt":"2024-03-24T07:03:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=2379"},"modified":"2024-03-24T09:03:38","modified_gmt":"2024-03-24T07:03:38","slug":"cvetna-nedelja-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2024\/03\/24\/cvetna-nedelja-2\/","title":{"rendered":"Cvetna nedelja"},"content":{"rendered":"

V Katoli\u0161ki cerkvi 2. aprila 2023 obhajamo 6. nedeljo v postnem \u010dasu ali\u00a0cvetno nedeljo<\/em>. S cvetno nedeljo se za\u010dne neposredna priprava na Veliko no\u010d, ki je najve\u010dji kr\u0161\u010danski praznik.<\/p>\n

Cvetna (olj\u010dna) nedelja ali\u00a0nedelja Gospodovega trpljenja<\/em>\u00a0je prvi dan velikega tedna, ko bogoslu\u017eno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poro\u010dila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslu\u017enih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane \u017ee v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je za\u010dela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslu\u017eja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i.\u00a0liturgi\u010dnim gibanjem<\/em>\u00a0v letih 1951\u20131955, dokon\u010dno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962\u20131965).<\/p>\n

Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na kri\u017eu, na oba dneva pa pri bogoslu\u017eju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.<\/p>\n

Posebnost ma\u0161e na cvetno nedeljo je za\u010detek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (olj\u010dne vejice in razli\u010dne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslu\u017eja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temve\u010d procesija v \u010dast Kristusu Kralju.<\/p>\n

Med ma\u0161o poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poro\u010dajo o zaroti proti Jezusu, zadnji ve\u010derji z u\u010denci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na kri\u017eu ter o pokopu v grob.[1]<\/a>\u00a0Duhovnik in drugi bogoslu\u017eni sodelavci oble\u010dejo rde\u010da bogoslu\u017ena obla\u010dila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.<\/p>\n

\n

Simbolika cvetne nedelje<\/strong><\/p>\n

Bogoslu\u017eje, ki poteka od cvetne do velikono\u010dne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra kr\u0161\u010danskega verovanja in zgodovine odre\u0161enja.<\/p>\n

Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli:\u00a0pot<\/em>,\u00a0zelenje<\/em>\u00a0in vzklik\u00a0hozana<\/em>. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot\u00a0popotovanje<\/em>, ki se je za\u010delo s prao\u010detom Abrahamom, ki se je po Bo\u017ejem klicu odpravil na pot v obljubljeno de\u017eelo. Simbol\u00a0poti<\/em>\u00a0nastopa tudi v Jezusovem \u017eivljenju (prim.\u00a0Mt<\/em>\u00a07,13 in sl.; 19,29; 22,16) in dose\u017ee vrhunec v izreku: \u00bbJaz sem pot, resnica in \u017eivljenje<\/em>\u00ab (prim.\u00a0Jn<\/em>\u00a014,6a). Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na kri\u017eu. Kot Vstali spremlja dva u\u010denca na poti v Emavs (prim.\u00a0Lk 24,13\u201335<\/em><\/a>). To je simbol, da spremlja tudi Cerkev na njeni poti skozi zgodovino, jo podpira z mo\u010djo Svetega Duha. Verniki v spomin na\u00a0Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem[2]<\/a><\/em>\u00a0oblikujejo procesijo, ki se za\u010denja na prostem in se kon\u010da v bogoslu\u017enem prostoru.<\/p>\n

Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z\u00a0zelenjem<\/em>, ki je v na\u0161ih krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo olj\u010dnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1\u00a0Mz<\/em>\u00a08,11),\u00a0zelenje<\/em>\u00a0pa predstavlja rodovitnost in \u017eivljenje.\u00a0Palmove veje<\/em>, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.[3]<\/a><\/p>\n

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki\u00a0hozana<\/em>,[4]<\/a>\u00a0s \u010dimer so izra\u017eali vero v Kristusa kot v kralja in Odre\u0161enika. Beseda\u00a0hozana<\/em>\u00a0je sicer v vsakodnevni bogoslu\u017eni rabi pri ma\u0161i, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odre\u0161enika v posve\u010denem kruhu in vinu.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Evangeljsko poro\u010dilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslu\u017eje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnej\u0161e dogodke Kristusove zadnje ve\u010derje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki \u010detrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posami\u010dno in bolj poglobljeno.<\/p>\n

vir: RKC<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Katoli\u0161ki cerkvi 2. aprila 2023 obhajamo 6. nedeljo v postnem \u010dasu ali\u00a0cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se za\u010dne neposredna priprava na Veliko no\u010d, ki je najve\u010dji kr\u0161\u010danski praznik. Cvetna (olj\u010dna) nedelja ali\u00a0nedelja Gospodovega trpljenja\u00a0je prvi dan velikega tedna, ko bogoslu\u017eno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2380,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2379","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2379","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2379"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2379\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2381,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2379\/revisions\/2381"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2380"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2379"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2379"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2379"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}