{"id":2260,"date":"2023-11-19T09:16:06","date_gmt":"2023-11-19T07:16:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=2260"},"modified":"2023-11-19T09:16:06","modified_gmt":"2023-11-19T07:16:06","slug":"poslanica-papeza-franciska-za-svetovni-dan-revnih-2023","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2023\/11\/19\/poslanica-papeza-franciska-za-svetovni-dan-revnih-2023\/","title":{"rendered":"Poslanica pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka za svetovni dan revnih 2023"},"content":{"rendered":"

V nedeljo,\u00a019. novembra 2023, v liturgi\u010dnem koledarju na 33. nedeljo med letom, v Katoli\u0161ki cerkvi obhajamo svetovni dan revnih\/ubogih. Za to prilo\u017enost je sveti o\u010de Fran\u010di\u0161ek napisal poslanico, ki jo objavljamo v celoti.<\/span><\/p>\n

\u00bb\u010ce vidi\u0161 siromaka, ne odvrni svojega obli\u010dja od njega\u00ab (Tob 4,7)<\/span><\/h3>\n
    \n
  1. Leto\u0161nji sedmi Svetovni dan ubogih je velik znak O\u010detovega usmiljenja in podpira \u017eivljenje na\u0161ih skupnosti. Njegovo praznovanje postaja v pastoralnem \u017eivljenju Cerkve vse bolj zakoreninjeno in v njem lahko vedno znova na novo odkrivamo srce evangelija. Na\u0161a vsakodnevna prizadevanja, da bi sprejeli uboge, \u0161e vedno niso dovolj. Skozi na\u0161a mesta te\u010de reka rev\u0161\u010dine, ki prestopa svoje bregove. Ob\u010dutek imamo, da nas bo povlekla vase, tako velike so potrebe na\u0161ih bratov in sester, ki nas prosijo za pomo\u010d, podporo in solidarnost. Zato se na nedeljo pred slovesnim praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva, zbiramo ob njegovi mizi, da bi \u0161e enkrat prejeli dar in mo\u010d za \u017eivljenje v ubo\u0161tvu ter slu\u017eenje ubogim.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

     <\/p>\n

    \u00bb\u010ce vidi\u0161 siromaka, ne odvrni svojega obli\u010dja od njega\u00ab. (Tob 4,7). Te besede nam pomagajo razumeti bistvo na\u0161ega pri\u010devanja. \u010ce premi\u0161ljujemo o Tobitovi knjigi, tem manj znanem besedilu Stare zaveze, ki je tako o\u010darljivo in polno modrosti, se lahko bolj poglobimo v sporo\u010dilo, ki ga je sveti pisec \u017eelel sporo\u010diti. Pred nami je prizor iz dru\u017einskega \u017eivljenja: o\u010de Tobit se poslavlja od svojega sina Tobija, ki se odpravlja na dolgo potovanje. Ostareli Tobit se boji, da nikdar ve\u010d ne bo videl svojega sina, zato mu zapusti svojo \u00bbduhovno oporoko\u00ab. Tobit je bil izgnan v Ninive in je oslepel, zato je bil dvakratno ubog. Hkrati pa je bil vselej prepri\u010dan v eno stvar, ki jo odra\u017ea \u017ee njegovo ime samo: \u00bbGospod je moje dobro\u00ab. Kot bogaboje\u010d mo\u017e in dober o\u010de svojemu sinu ne \u017eeli zapustiti le materialnih dobrin, temve\u010d tudi pri\u010devanje o pravi poti \u017eivljenja. Zato mu re\u010de: \u00bbVse dni svojega \u017eivljenja, sin, se spominjaj Gospoda, in ne gre\u0161i in ne prestopaj njegovih zapovedi! Vse dni svojega \u017eivljenja delaj dela pravi\u010dnosti in ne hodi po poteh krivi\u010dnosti!\u00ab (4,5)<\/span><\/p>\n

     <\/p>\n

      \n
    1. Takoj lahko vidimo, da ostareli Tobit ne prosi svojega sina, da bi le preprosto mislil na Boga in se obra\u010dal nanj v svojih molitvah. Govori o konkretnih dejanjih, dobrih delih in pravi\u010dnosti. Nadaljuje \u0161e bolj jasno: \u00bbVsem, ki ravnajo pravi\u010dno, pomagaj iz usmiljenja s tem, kar premore\u0161. Ne bodi malenkosten, kadar daje\u0161 milo\u0161\u010dino!\u00ab (Tob 4,7)<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

       <\/p>\n

      Besede tega modrega ostarelega mo\u017ea nam dajo misliti. Ne pozabimo, da je Tobit izgubil vid prav po tem, ko je opravljal dela usmiljenja. Kakor pripoveduje sam, se je vse od svoje mladosti posve\u010dal dobrodelnosti. \u00bbStoril sem veliko dobrih del usmiljenja svojim bratom in rojakom, ki so od\u0161li z menoj v su\u017eenjstvo v asirsko de\u017eelo, v Ninive… La\u010dnim sem dajal kruha in nagim sem dajal obla\u010dila. In \u010de sem videl, da je kdo od mojih rojakov umrl in so njegovo truplo vrgli za obzidje Niniv, sem ga pokopal.\u00ab (Tob 1,3.17).<\/span><\/p>\n

       <\/p>\n

      Zaradi teh dobrih del mu je kralj odvzel vse, kar je imel, in tako je postal povsem ubog. A Gospod je Tobita \u0161e vedno potreboval. Ko je ponovno zasedel uradni\u0161ko mesto, je pogumno nadaljeval s svojim na\u010dinom \u017eivljenja. Prisluhnimo njegovi pripovedi, ki nas \u0161e danes nagovarja. \u00bbNa gostiji ob binko\u0161tih \u2013 to je praznik po sedmih tednih \u2013 so mi pripravili imenitno kosilo. S\u00e9del sem, da bi jedel. Prinesli so mizo in veliko jedi in rekel sem svojemu sinu Tobiju: ‘Pojdi, sin, in \u010de najde\u0161 med na\u0161imi brati, ki \u017eivijo kot ujetniki v Ninivah, kakega reve\u017ea, ki je z vsem srcem vdan Gospodu, ga pripelji, da bo jedel skupaj z nami. Glej, jaz te bom \u010dakal, sin, dokler se ne vrne\u0161.’\u00ab (2,1-2). Kako pomenljivo bi bilo, \u010de bi Tobitova skrb vsaj na Dan ubogih postala tudi na\u0161a skrb! Kaj, \u010de bi v nedeljo po praznovanju za evharisti\u010dno mizo tudi mi koga povabili na obed za svojo mizo? Tako bi evharistija, ki jo obhajamo, resni\u010dno postala znamenje ob\u010destva. \u010ce se zbrani okrog Gospodovega oltarja vsi zavedamo, da smo bratje in sestre, bi bilo na\u0161e bratstvo \u0161e vidnej\u0161e, \u010de bi svoj prazni\u010dni obed delili z ljudmi v stiski!<\/span><\/p>\n

       <\/p>\n

      Tobija je storil, kar mu je naro\u010dil o\u010de, a vrnil se je z novico, da je bil nek ubog mo\u017e umorjen in vr\u017een na trg. Ostareli Tobit je brez oklevanja vstal od mize in \u0161el pokopat tistega \u010dloveka. Ko se je izmu\u010den vrnil domov, je zaspal na dvori\u0161\u010du. Na o\u010di mu je padel iztrebek vrabcev in je oslepel (cf. 2,1-10). Ironija usode: dobrota je sirota! Tak\u0161ne misli se nam zlahka porajajo, a vera nas u\u010di, da gremo globlje. Tobitova slepota bo postala njegova mo\u010d, s katero bo \u0161e jasneje prepoznaval \u0161tevilne oblike rev\u0161\u010dine okrog sebe. Ob svojem \u010dasu mu bo Gospod povrnil vid in veselje, da bo ponovno videl svojega sina Tobija. O tem dnevu poslu\u0161amo: \u00bbTedaj se je Tob\u00edt vrgel sinu okoli vratu, zajokal in mu rekel: ‘Zdaj te vidim, sin, ti lu\u010d mojih o\u010di!’ Nato je \u0161e rekel: ‘Slavljen bodi, Bog! Slavljeno bodi njegovo veliko ime! Blagoslovljeni naj bodo vsi njegovi sveti angeli! Njegovo veliko ime naj prebiva med nami! Blagoslovljeni naj bodo vsi angeli na vse veke! Zakaj on me je udaril \u2013 in glej, zdaj vidim svojega sina Tobija!’\u00ab (Tob 11,13-14).<\/span><\/p>\n

       <\/p>\n

        \n
      1. Lahko se vpra\u0161amo, kje je Tobit na\u0161el pogum in notranjo mo\u010d, ki sta mu omogo\u010dila, da je slu\u017eil Gospodu sredi poganskega ljudstva in ljubil svojega bli\u017enjega tako mo\u010dno, da je tvegal svoje lastno \u017eivljenje. Tobitova zgodba je izjemna: bil je vdan mo\u017e in skrben o\u010de, izgnan iz domovine, kjer je po krivici trpel, ter preganjan od kralja in sosedov. Kljub temu da je bil tako dober \u010dlovek, je bil preizku\u0161an. Kot nas pogosto u\u010di Sveto pismo, pravi\u010dnim Bog ne prizana\u0161a s preizku\u0161njami. Zakaj? Ne zato, da bi nas poni\u017eal, ampak da bi okrepili svojo vero vanj.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

         <\/p>\n

        Tobit v \u010dasu svoje preizku\u0161nje odkriva svoje lastno ubo\u0161tvo, zato lahko prepoznava tudi ubo\u0161tvo drugih. Zvest je Gospodovi postavi in spo\u0161tuje njegove zapovedi, a to zanj ni dovolj. Ubogim se lahko posve\u010da, ker je ubo\u0161tvo izkusil na lastni ko\u017ei. Njegov nasvet Tobiju tako postane njegova prava oporoka: \u00bb\u010ce vidi\u0161 siromaka, ne odvrni svojega obli\u010dja od njega\u00ab. (4:7). Nenazadnje: kadar koli vidimo siromaka, ne smemo odvrniti pogleda od njega, saj bi nam to prepre\u010dilo, da bi videli obli\u010dje Gospoda Jezusa. Bodimo pozorni na njegovo besedo: siromak. Vsakdo je na\u0161 bli\u017eji. Ne glede na barvo ko\u017ee, dru\u017eben polo\u017eaj, dejstvo, od kod prihaja … \u010ce sem jaz ubog, lahko prepoznam, kdo med mojimi brati in sestrami potrebuje pomo\u010d. Poklicani smo, da pristopimo do vsakega ubogega \u010dloveka in vsakr\u0161ne oblike rev\u0161\u010dine ter da prenehamo biti brezbri\u017eni in iskati banalne izgovore, ki si jih izmi\u0161ljujemo, da za\u0161\u010ditimo svoje navidezno blagostanje.<\/span><\/p>\n

         <\/p>\n

          \n
        1. \u017divimo v \u010dasu, ko so potrebe ubogih potisnjene v ozadje. Pritisk k sprejemanju lagodnega na\u010dina \u017eivljenja je vse ve\u010dji, medtem pa so glasovi ubogih presli\u0161ani. Nagibamo se k temu, da zavra\u010damo vse, kar odstopa od modela \u017eivljenja, namenjenega predvsem mlaj\u0161im generacijam. Te pa so \u0161e posebej dovzetne za kulturne spremembe, ki se trenutno odvijajo. Zatiskamo si o\u010di pred vsem, kar je neprijetno ali povzro\u010da trpljenje, povzdigujemo pa telesne lastnosti, kot bi bile glavni smisel na\u0161ega \u017eivljenja. Navidezna resni\u010dnost postaja pomembnej\u0161a od resni\u010dnega \u017eivljenja, ta dva svetova pa se vse bolj zdru\u017eujeta v enega. Ubogi postajajo zgolj posnetek z zaslonov, ki nas za trenutek prizadene, ko pa jih sre\u010damo na ulici, nam je nelagodno in pogledamo stran. Naglica, vsakodnevna spremljevalka na\u0161ega \u017eivljenja, nam prepre\u010duje, da bi se ustavili in pomagali drugim. Prispodoba usmiljenega Samarijana (cf. Lk 10,25-37) ni le zgodba iz preteklosti. \u0160e dandanes se pred nas postavlja kot izziv v na\u0161em vsakdanjem \u017eivljenju. Dobrodelnost je najla\u017eje prelo\u017eiti na druge. A poklicanost vsakega kristjana je, da se sam dejavno vklju\u010di.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

           <\/p>\n

            \n
          1. Zahvalimo se Gospodu, da toliko mo\u017e in \u017eena predano skrbi za uboge in izklju\u010dene. To so posamezniki vseh starosti in dru\u017ebenega polo\u017eaja, ki razumejo stiske in so pripravljeni pomagati trpe\u010dim in potisnjenim na rob dru\u017ebe. To niso superjunaki. To so \u00bbsosedje\u00ab, navadni ljudje, ki tiho in zavestno postajajo ubogi med ubogimi. Ne le, da dajejo, temve\u010d tudi poslu\u0161ajo, se zavzemajo in sku\u0161ajo razumeti ter se soo\u010dati s te\u017ekimi razmerami in razlogi zanje. Ne osredoto\u010dajo se le na materialne potrebe, ampak tudi na duhovne ter se zavzemajo za celostni napredek posameznikov. Nebe\u0161ko kraljestvo postaja navzo\u010de in vidno v njihovem velikodu\u0161nem in nesebi\u010dnem slu\u017eenju. Kot seme, ki pade v dobro zemljo, po\u017eene in obrodi stoteren sad (cf. Lk 8,4-15). Na\u0161a hvale\u017enost tem mnogim prostovoljcem se mora odra\u017eati tudi v na\u0161i molitvi, da bo njihovo pri\u010devanje obrodilo obilo sadu.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

             <\/p>\n

              \n
            1. Ob \u0161estdeseti obletnici okro\u017enice Pacem in Terris si moramo vzeti k srcu naslednje besede sv. Pape\u017ea Janeza XXIII: \u00bbVsako \u010dlove\u0161ko bitje ima pravico do \u017eivljenja, telesne nedotakljivosti in potrebnih sredstev za dostojno \u017eivljenje, ki zajemajo hrano, obla\u010dila, zavetje, zdravstveno oskrbo, po\u010ditek in kon\u010dno vse potrebne storitve, ki jih mora zagotoviti dr\u017eava. Posledi\u010dno ima vsak posameznik pravico do oskrbe v primeru bolezni, invalidnosti zaradi dela, ovdovelosti ali prisilne brezposelnosti ter v vseh drugih primerih, ko je brez lastne krivde prikraj\u0161an za sredstva za pre\u017eivljanje\u00ab (ed. Carlen, \u0161t. 11).<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

               <\/p>\n

              Koliko je \u0161e treba narediti, da to postane resni\u010dnost! Za to pa je potrebno tudi resno in u\u010dinkovito sodelovanje politi\u010dnih voditeljev in zakonodajalcev! Kljub vsem omejitvam in ob\u010dasnim napakam politike pri prepoznavanju in slu\u017eenju skupnemu dobremu naj duh solidarnosti in subsidiarnosti \u0161e naprej raste med dr\u017eavljani, ki verjamejo v pomen prostovoljne predanosti slu\u017eenju ubogim. Vsekakor je potrebno pozvati in celo pritiskati na javne institucije, da bodo ustrezno izpolnjevale svoje dol\u017enosti, saj pasivno \u010dakanje, da vse \u00bbpade od zgoraj\u00ab, ne prina\u0161a nobenih koristi. Tudi tiste, ki \u017eivijo v rev\u0161\u010dini, je potrebno vklju\u010diti v proces sprememb in odgovornosti.<\/span><\/p>\n

               <\/p>\n

                \n
              1. \u017dal spet prepoznavamo nove oblike rev\u0161\u010dine, ki nastajajo poleg \u017ee zgoraj opisanih. V mislih imam predvsem ljudi, ki so ujeti na vojnih obmo\u010djih, \u0161e posebej otroke, ki jim je bila odvzeta mirna sedanjost in dostojna prihodnost. Na tak\u0161ne razmere se nikdar ne smemo navaditi. Vztrajajmo v vsakem prizadevanju k spodbujanju miru, ki je kot dar vstalega Gospoda in sad zaveze k pravi\u010dnosti in dialogu.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

                 <\/p>\n

                Prav tako ne smemo prezreti tistih oblik \u0161pekulacij v razli\u010dnih sektorjih, ki vodijo v dramati\u010dno dvigovanje cen, kar v rev\u0161\u010dino pahne \u0161tevilne dru\u017eine. Prihranki hitro poidejo in nastala situacija zahteva \u017ertve, ki ogro\u017eajo dostojanstvo vsakega posameznika. \u010ce mora dru\u017eina izbirati med hrano za pre\u017eivetje in zdravstveno oskrbo, moramo biti pozorni na glasove tistih, ki zagovarjajo pravico do obeh dobrin v imenu dostojanstva \u010dlove\u0161ke osebe.<\/span><\/p>\n

                 <\/p>\n

                Kako lahko spregledamo eti\u010dno zmedo tudi v svetu dela? Ne\u010dlove\u0161ko ravnanje tako z delavci kot delavkami, neustrezno pla\u010dilo za opravljeno delo, izbruh negotovosti glede zaposlitve, preveliko \u0161tevilo \u017ertev v nesre\u010dah, ki so pogosto posledica miselnosti, da ima hiter zaslu\u017eek prednost pred varnim delovnim mestom … Sv. Janez Pavel II nas opozarja, da je \u00bbprimarna osnova vrednosti dela \u010dlovek sam… Je \u017ee res, da je \u010dlovek vnaprej dolo\u010den, da dela, in je k delu tudi poklican, a je na prvem mestu delo ‘za \u010dloveka’ in ne \u010dlovek ‘za delo’\u00ab (Laborem Exercens, 6).<\/span><\/p>\n

                 <\/p>\n

                  \n
                1. Zgoraj navedeno je samo po sebi izjemno zaskrbljujo\u010de, a le delno opisuje situacije rev\u0161\u010dine, ki so del na\u0161ega vsakdana. Ne morem mimo vse ve\u010djega \u0161tevila o\u010ditnih oblik rev\u0161\u010dine, v katerih se znajdejo mladi ljudje. Koliko frustracij in samomorov so povzro\u010dile utvare s strani kulture, ki mlade ljudi vodi k mi\u0161ljenju, da so \u00bbzgube\u00ab, \u00bbda iz njih ni\u010d ne bo\u00ab. Pomagajmo jim, da se odzovejo na te \u0161kodljive vplive, in poi\u0161\u010dimo na\u010dine, da jim pomagamo zrasti v samozavestne in radodarne mo\u017ee in \u017eene.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

                   <\/p>\n

                  Ko govorimo o ubogih, lahko hitro zapademo v pretirano retoriko. Ostati na ravni statistike in \u0161tevilk je tudi zahrbtna sku\u0161njava. Ubogi so osebe; imajo obraze, zgodbe, srce in du\u0161o. So na\u0161i bratje in sestre, z dobrimi in slabimi lastnostmi kot vsi mi. Pomembno je, da vstopimo v oseben odnos z vsakim izmed njih.<\/span><\/p>\n

                   <\/p>\n

                  Tobitova knjiga nas u\u010di, kako naj bomo stvarni pri vsem, kar delamo z ubogimi ali za njih. To je vpra\u0161anje pravi\u010dnosti. Od nas zahteva, da i\u0161\u010demo in najdemo drug drugega in tako spodbudimo potrebno so\u017eitje, da se skupnost tudi sama prepozna. Skrb za uboge ni le vihravo dajanje milo\u0161\u010dine. Poziva k ponovni vzpostavitvi medosebnih odnosov, ki jih je prizadeva rev\u0161\u010dina. \u00bb\u010ce vidimo siromaka in ne obrnemo svojega obli\u010dja od njega\u00ab, lahko u\u017eivamo v blagodejni milosti in ljubezni, ki dajeta smisel in vrednost na\u0161emu celotnemu kr\u0161\u010danskemu \u017eivljenju.<\/span><\/p>\n

                   <\/p>\n

                    \n
                  1. Naj bo na\u0161a skrb za uboge vedno zaznamovana s stvarnostjo evangelija. Ko nekaj delimo z drugimi, se moramo zavedati njihovih konkretnih potreb, zato naj to ne postane na\u010din, da se znebimo odve\u010dnih dobrin. Tudi tukaj je potrebno razlo\u010devanje, ki ga vodi Sveti Duh, da bi prepoznali pristne potrebe na\u0161ih bratov in sester, in ne na\u0161ih osebnih ciljev in pri\u010dakovanj. Kar ubogi dejansko potrebujejo, je na\u0161a \u010dlove\u010dnost, so na\u0161a srca, ki so odprta za ljubezen. Nikdar ne pozabimo, da smo \u00bbpoklicani, da v njih odkrijemo Kristusa in postanemo glasniki njihovih potreb in da smo tudi njihovi prijatelji, da jim prisluhnemo, jih razumemo in sprejmemo skrivnostno modrost, ki nam jo Bog ho\u010de posredovati po njih\u00ab (Evangelii Gaudium, 198). Vera nas u\u010di, da je vsak ubog \u010dlovek bo\u017eji sin ali h\u010di ter da je v njem prisoten Kristus. \u00bbKar koli ste storili enemu od teh mojih najmanj\u0161ih bratov, ste meni storili\u00ab (Mt 25:40).<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

                     <\/p>\n

                      \n
                    1. Letos obele\u017eujemo 150. obletnico rojstva sv. Terezije Deteta Jezusa. V popisu svojega lastnega \u017eivljenja Povest du\u0161e pravi: \u00bbSpoznala sem, da je popolna dobrodelnost v tem, da sprejemamo slabosti drugih. Ne da se \u010dudimo njihovim napakam, ampak da se u\u010dimo iz njihovih najmanj\u0161ih dejanj kreposti. Predvsem pa sem spoznala, da dobrodelnost ne sme ostati zaklenjena v globinah srca: ‘Nih\u010de’, pravi Jezus, ‘ne pri\u017eiga svetilke in je ne postavlja na skrit kraj ali pod mernik, ampak na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo lu\u010d’. Meni ta svetilka predstavlja dobrodelnost, ki mora svetiti in prina\u0161ati veselje, a ne le mojim najdra\u017ejim, ampak vsakomur, ki vstopa, brez izjeme\u00ab.<\/span><\/li>\n<\/ol>\n

                       <\/p>\n

                      Vsak, kdor vstopa v ta na\u0161 svet, ima pravico do\u017eiveti lu\u010d dobrodelnosti. Nih\u010de ne sme biti prikraj\u0161an za to lu\u010d. Naj neomajna ljubezen svete Terezije premakne na\u0161a srca na ta Svetovni dan ubogih in nam pomaga, da \u00bbne bomo odvrnili svojega obli\u010dja od siromaka\u00ab, ampak da bo na\u0161 pogled vselej usmerjen v \u010dlove\u0161ko in bo\u017eje obli\u010dje Jezusa Kristusa, na\u0161ega Gospoda.<\/span><\/p>\n

                       <\/p>\n

                      Rim, Sveti Janez v Lateranu, 13. junij 2023<\/em><\/span><\/p>\n

                      Spomin sv. Antona Padovanskega, zavetnika ubogih.<\/em><\/span><\/p>\n

                       <\/p>\n

                      FRAN\u010cI\u0160EK<\/em><\/span><\/p>\n

                       <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                      V nedeljo,\u00a019. novembra 2023, v liturgi\u010dnem koledarju na 33. nedeljo med letom, v Katoli\u0161ki cerkvi obhajamo svetovni dan revnih\/ubogih. Za to prilo\u017enost je sveti o\u010de Fran\u010di\u0161ek napisal poslanico, ki jo objavljamo v celoti. \u00bb\u010ce vidi\u0161 siromaka, ne odvrni svojega obli\u010dja od njega\u00ab (Tob 4,7) Leto\u0161nji sedmi Svetovni dan ubogih je velik znak O\u010detovega usmiljenja in Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1435,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2260","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2260","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2260"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2260\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2261,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2260\/revisions\/2261"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1435"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2260"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2260"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2260"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}