{"id":2204,"date":"2023-09-10T08:15:49","date_gmt":"2023-09-10T06:15:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=2204"},"modified":"2023-09-10T08:15:49","modified_gmt":"2023-09-10T06:15:49","slug":"skof-stumpf-na-praznik-marijinega-rojstva-zakaj-katoliska-vera-ne-dovoljuje-splava-in-evtanazije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2023\/09\/10\/skof-stumpf-na-praznik-marijinega-rojstva-zakaj-katoliska-vera-ne-dovoljuje-splava-in-evtanazije\/","title":{"rendered":"\u0160kof \u0160tumpf na praznik Marijinega rojstva: ‘Zakaj katoli\u0161ka vera ne dovoljuje splava in evtanazije?’"},"content":{"rendered":"
\n

Nagovor \u0161kofa Petra \u0160tumpfa pri sveti ma\u0161i na mali \u0161maren na Brezjah<\/span><\/strong><\/h3>\n

Dragi romarji k Marij Pomagaj na Brezjah, vse vas z veseljem in spo\u0161tljivo pozdravljam.<\/span><\/p>\n

Praznik rojstva nebe\u0161ke Matere Marije nas je danes zbral tukaj, da se skupaj z njo veselimo in \u010dastimo Boga, ki nas je postavil v \u017eivljenje z namenom: biti tudi danes Kristusove pri\u010de.<\/span><\/p>\n

Po nekaterih na\u0161ih \u017eupnijah \u0161e zmeraj hranijo knjigo, ki ji pravijo Status animarum ali Stanje du\u0161. V njih so zapisana imena ljudi, kje in kdaj so bili rojeni in kr\u0161\u010deni, na katerem naslovu so \u017eiveli, kak\u0161en dru\u017ebeni polo\u017eaj so imeli, s kom in kam so se poro\u010dili, kdaj so umrli. \u017dupnija, kjer sem bil neko\u010d bil \u017eupnik, ima tak\u0161en Status animarum, ki je star dobrih tristo let. V \u017eupni\u0161\u010de prihajajo ljudje, tudi iz tujine, ker bi radi vedeli za svoje prednike, \u010de so imeli kak\u0161no bolezen, ki bi lahko bila za nekoga ovira pri sklenitvi zakona in ustanovitvi nove dru\u017eine.<\/span><\/p>\n

Poznanje prednikov nam razkriva nekatere vzroke o tem, kdo smo in delno tudi zakaj smo, tak\u0161ni kot smo. To je lahko po svoje tudi neprijetno, predvsem \u010de nas ukle\u0161\u010di v determiniranost ali neizogibno dolo\u010denost, ki ne dopu\u0161\u010da nobenih sprememb in osebnostnega razvoja. V tak\u0161nem prepri\u010danju je potem te\u017eko sprejeti tudi bo\u017eje delovanje v na\u0161em \u017eivljenju.<\/span><\/p>\n

Kot \u010dlove\u0161ke osebe smo namre\u010d zmeraj pod skrbnim varstvom Boga, ki milostno vodi na\u0161e \u017eivljenje in ga bogati s svojo milostjo. Bo\u017eje spremljanje je namre\u010d vedno u\u010dinkovito, da lahko vsestransko napredujemo, ne glede na to, kaj nas biolo\u0161ko ali pa du\u0161evno dolo\u010da.\u00a0 \u00a0<\/span><\/p>\n

Poro\u010dilo iz evangelija, ki smo ga pravkar brali, \u00a0je starozavezni rodovnik. Omenja namre\u010d osebe, ki so predniki Jakobovega sina Jo\u017eefa, ki je bil mo\u017e Marije iz Nazareta, ki je mati Jezusa Kristusa, Bo\u017ejega Sina in Odre\u0161enika (prim. Mt 1, 1-16.18-23) Ti predniki so bili vse sorte ljudje. Sveto pismo o njih govori kot dobrih in manj dobrih. Nekateri imajo na sebi sijaj svetosti, drugi pa so omade\u017eevani celo z zlo\u010dini in s krvjo. Vsi so med seboj prepleteni v neizmerno dolgo verigo nasledstva, dogajanj, zmag in porazov, upov in razo\u010daranj, kreposti in padcev. To dolgo verigo rodov je Bog sklenil v svojem Sinu, ki je pri\u0161el, da ozdravi vse ljudi iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.<\/span><\/p>\n

Vezi mesa ali \u010dlove\u0161ke narave niso ve\u010d v prvem planu, ampak mnogo bolj pomembna postane vera, ki ozdravlja in zato tudi opravi\u010duje. Dobro je to povedal apostol Pavel, ko pravi, da smo bili poklicani po sklepu samega Boga in zato smo tudi opravi\u010deni in \u010de smo opravi\u010deni, smo poveli\u010dani (prim. Rim 8, 28-30).<\/span><\/p>\n

V bo\u017ejem na\u010drtu pomeni rojstvo Device Marije za\u010detek na\u0161ega opravi\u010denja. Ona je prva verovala in zato sprejela, da si pod njenim srcem ve\u010dna in sveta Beseda nadane \u010dlove\u0161ko naravo. Na\u0161a nemo\u010d je tako v Kristusu postala mo\u010d za verovanje in novo \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n

Rojstvo Device Marija nam sporo\u010da, da smo ozdravljeni in zato je na\u0161e \u017eivljenje smiselno, dragoceno in \u00a0lepo. Nismo ve\u010d determinirani ali dolo\u010deni od na\u0161ega telesnega ali du\u0161evnega stanja, ampak smo opravi\u010deni ali osvobojeni za \u010dudovite milostne darove, ki nam jih po Mariji daje Bog.<\/span><\/p>\n

\u017divimo v izjemno zapleteni dru\u017ebi, ki je polna nejasnosti in zmedenosti. Rojstni dnevi mnogim pomenijo praznik na polno, ne pomenijo pa jim ni\u010d tisti, ki se ne smejo roditi; vse sorte ohceti, obenem pa tudi lo\u010ditve, so v isti sapi postale promocijski hit za javno prepoznavnost in priljubljenost, redki pa razmi\u0161ljajo o tragiki, ki jo povzro\u010dajo tak\u0161na ravnanja; veliko poslu\u0161amo modre vzgojitelje in terapevte, med nami pa rastejo nasilni otroci, ki nam ne obetajo prihodnosti;\u00a0 ogromno se tro\u0161i za ugodnosti \u017eivljenja, pa tudi za umore nerojenih otrok in uzakonitev in uveljavitev evtanazije. Izgubljamo veliko, zelo veliko.\u00a0 \u00a0<\/span><\/p>\n

V teh te\u017ekih in negotovih \u010dasih nam Marijino rojstvo sporo\u010da, da ni ni\u010d slu\u010dajno, kar se dogaja z nami. Pomembne so vse odlo\u010ditve, ki jih sprejemamo in vsa dejanja, za katera se odlo\u010damo. Marija je vse odlo\u010ditve sprejemala zaradi vere. Ni imela privilegijev bo\u017ejega materinstva. Najbr\u017e si jih ni niti \u017eelela. Verovala je, da Bog vodi njene poti, ki so bile na hipe te\u017eke in zapletene. Te poti so se kon\u010dno sklenile z njenim poveli\u010danjem z du\u0161o in telesom v nebesih.<\/span><\/p>\n

Dobro je, da tudi Slovenci radi obhajamo in praznujemo Marijine praznike. Manj dobro pa je, \u010de bi to praznovanje ostalo po na\u0161ih cerkvah in ga ne bi vzeli s seboj domov. Gre namre\u010d za vpra\u0161anje, kam spada na\u0161a vera. \u010ce vera spada samo k praznikom, je to prazni\u010dna vera. Vendar pa vera spada k vsakemu vsakdanjiku, k vsaki minuti in sekundi na\u0161ega bivanja in dihanja \u2013 podnevi in pono\u010di. \u0160e spati ne bi smeli brez vere. Samo vera, ki pove\u017ee s Kristusom vse, kar smo in tudi kar imamo in delamo, nas lahko ponovno rodi v ljudi, ki pi\u0161ejo novi Status animarum ali novo Stanje du\u0161.<\/span><\/p>\n

Vera, ki tega ne po\u010dne, ker ne zmore ali no\u010de, ni vera, ampak je samo pripadnost, ki vse dojema kot formalnost, ki ima hipno lahko celo prazni\u010dnih pridih in zna\u010daj, vendar pa hitro mine. Verska formalnost ne daje \u017eivljenja, ne prina\u0161a upanja, ker nima v sebi nobene duhovne mo\u010di.<\/span><\/p>\n

Zelo nam je potrebna vera, ki izoblikuje osebe in gradi ob\u010destva po Kristusu. Tak\u0161no vero pa lahko daje samo Bog. Potrebna je na\u0161a pro\u0161nja zanjo in tudi veliko dela. V tak\u0161ni veri smo povsod prepoznavni kot druga\u010dni, vendar ne fanati\u010dni. Druga\u010dnost zaradi vere dopu\u0161\u010da in spo\u0161tuje svobodo, obenem pa opozarja tudi na vse nepravilnosti in zmote o prednosti smrti pred \u017eivljenjem. Kdor veruje, ne more pristati na nobeno obliko nasilja nad nikomer \u2013 ne pred rojstvom in ne po njem. Vera sama po sebi zahteva in brani \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n

Mnogim ni jasno, zakaj katoli\u0161ka vera ne dovoljuje splava, evtanazije in drugih oblik nasilja nad \u010dlove\u0161kim \u017eivljenjem. Odgovor je \u010disto preprost: \u010de se katoli\u0161ka vera odpove obrambi \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja v vseh fazah njegovega razvoja in v vseh njegovih obdobjih, potem to ni ve\u010d katoli\u0161ka vera. Tak\u0161no kr\u0161\u010danstvo zapade prilizovanju in dobrikanju tistim ideolo\u0161kim podobam o naravi \u010dloveka, ki nimajo ni\u010d opraviti s Kristusom in njegovi resnici o \u017eivljenju.<\/span><\/p>\n

Katoli\u0161ka vera si ne more in ne sme dovoliti, da bi zlorabila Kristusa za svoj populizem in promocijo, da bi na tak na\u010din bila med ljudmi bolj priljubljena, sprejeta in raz\u0161irjena. Bolje je, da na koncu zaradi evangelija verujejo\u00a0 samo \u0161e majhna ob\u010destva, kot pa milijoni, ki bi verovali mimo evangelija. Zaradi vere teh majhnih ob\u010destev se bo namre\u010d ohranila resnica o tem, da smo odre\u0161eni s Kristusovo krvjo in vstajenjem od mrtvih in tako postavljeni v novo \u017eivljenje. In za to \u017eivljenje smo bili rojeni, v to novo \u017eivljenje verujemo in zato ga tudi vsem privo\u0161\u010dimo in se veselimo, da ga je za vse v neskon\u010dnem obilju.<\/span><\/p>\n

Marija je trdnjava na\u0161ega \u017eivljenja. Bila je rojena, da zavaruje na\u0161e \u017eivljenje tukaj na zemlji in ga varno pripelje v O\u010detovo hi\u0161o v nebesih. Gotovo v teh te\u017ekih obdobjih ob\u010dutimo svoje \u017eivljenje tudi kot ‘odisejado’, kot nekak\u0161no nevarno pustolov\u0161\u010dino, pri kateri ne vemo, kako se bo na koncu vse skupaj izteklo. Vendar nismo Odisej, ki se je boril s svojimi \u010duda\u0161kimi bogovi, se prerekal z usodo in ubijal po\u0161asti in sovra\u017enike ob vrnitvi iz trojanske vojne k svoji \u017eeni Penelopi.<\/span><\/p>\n

Mi smo Marijini otroci. Smo na poti Kristusovega odre\u0161enja in ne usode; smo ljubljeni od Boga in se nam ni treba bati nikogar. Marija je z nami vedno in povsod \u2013 kot mati, srednica, tola\u017enica in pomo\u010dnica.<\/span><\/p>\n

Kot vedno, si Marija tudi na svoj rojstni dan \u017eeli samo na\u0161e srce in na\u0161o vero. Zato pa smo tudi pri\u0161li danes na Brezje.<\/span><\/p>\n

Marija Pomagaj, radi te imamo. Ne vemo, kaj naj ti vo\u0161\u010dimo in \u017eelimo, saj ima\u0161 v nebesih vse. Za tvoj rojstni dan ti zopet zaupamo: vsi mi, tvoji otroci, naj bomo ve\u010dno s teboj, Mati Marija.<\/span><\/p>\n

Amen.<\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nagovor \u0161kofa Petra \u0160tumpfa pri sveti ma\u0161i na mali \u0161maren na Brezjah Dragi romarji k Marij Pomagaj na Brezjah, vse vas z veseljem in spo\u0161tljivo pozdravljam. Praznik rojstva nebe\u0161ke Matere Marije nas je danes zbral tukaj, da se skupaj z njo veselimo in \u010dastimo Boga, ki nas je postavil v \u017eivljenje z namenom: biti tudi Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2205,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2204","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2204","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2204"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2204\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2206,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2204\/revisions\/2206"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2205"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2204"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2204"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2204"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}