{"id":2050,"date":"2023-02-19T09:03:42","date_gmt":"2023-02-19T07:03:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=2050"},"modified":"2023-02-19T09:03:42","modified_gmt":"2023-02-19T07:03:42","slug":"pastirsko-pismo-za-postni-cas-2023-prepoznavamo-se-kot-cerkev-skupaj-na-poti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2023\/02\/19\/pastirsko-pismo-za-postni-cas-2023-prepoznavamo-se-kot-cerkev-skupaj-na-poti\/","title":{"rendered":"Pastirsko pismo za postni \u010das 2023: Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti"},"content":{"rendered":"
\n

1. del<\/span>
\n6. navadna nedelja \u2013 leto A, 12. februarja 2023\u00a0<\/strong><\/span><\/h3>\n

Sir 15,15-20; 1 Kor 2,6-10; Mt 5,17-37\u00a0<\/span><\/p>\n

Dragi bratje in sestre,\u00a0<\/span><\/p>\n

z\u030ce drugo leto z\u030civimo v vesoljni in nas\u030ci krajevni Cerkvi poseben c\u030cas prenove. Papez\u030c Franc\u030cis\u030cek je oktobra 2021 povabil vso Cerkev, tako bliz\u030cnje kot oddaljene, tako mlade kot stare, tako samske in poroc\u030cene kot tudi laike, duhovnike, redovni ke in s\u030ckofe, da stopimo na skupno pot prenove svoje vere in poglobitve svoje podobe o Cerkvi. Odkrili smo, da so lahko lepe stvari zelo prepro ste, da se je lepo srec\u030cati, se poslus\u030cati in podeliti drug z drugim svoja spoznanja, svoje skrbi in svojo vero. Ugotovili smo, da je tudi med nami veliko neznancev in oddaljenih. A ti nenadoma postanejo bliz\u030cnji, c\u030ce se jim pribliz\u030camo s prija zno besedo, c\u030ce iskreno spregovorimo o sebi in o svoji veri.\u00a0<\/span><\/p>\n

Eden od izzivov sinodalnega procesa je do sec\u030ci obrobne in oddaljene ter odkriti njihovo doz\u030civljanje Cerkve, njihova iskanja in razoc\u030ca ranja. Tako bo Cerkev resnic\u030cno lahko uresnic\u030ce vala svoje poslanstvo biti pric\u030cevalka Boz\u030cje lju bezni do vseh ljudi (prim.\u00a0Lumen gentium\u00a0<\/em>19). Pri tem smo odkrili, da smo se tudi sami mar sikdaj precej oddaljili in ohladili. Zato se tez\u030cko pribliz\u030camo in ogrejemo bolj oddaljene in tiste, ki so ods\u030cli. Potrebujemo veselje nad tem, da smo kristjani, veselje nad tem, da verujemo in smo Boz\u030cji otroci. Takrat se bomo zavedali daru vere, bomo zanj hvalez\u030cni in ga bomo privos\u030cc\u030cili s\u030ce drugim ljudem.\u00a0<\/span><\/p>\n

Postni c\u030cas je zato idealna priloz\u030cnost, da se pustimo nagovoriti spoznanjem, ki so dozore la v tem prvem sinodalnem letu. Predvsem pa vas vabimo k zaupni veri v Boz\u030cjo besedo, ki nas spremlja na nas\u030ci konkretni z\u030civljenjski poti. Od prite Sveto pismo, zapomnite si besedo, ki vas nagovori, prisluhnite besedam, ki jih slis\u030cite pri sveti mas\u030ci. Po njih govori Sveti Duh tisto, kar v doloc\u030cenem trenutku moramo slis\u030cati.\u00a0<\/span><\/p>\n

Ne razvezati, temvec\u030c dopolniti\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

V danas\u030cnjem evangeliju Jezus spodbuja svo je uc\u030cence, naj se ne prestras\u030cijo poslanstva, ki ga prinas\u030ca njegovo oznanilo. C\u030ceprav se zdi, da bla grovanje ubogih, z\u030calostnih, krotkih in usmilje nih postavlja na glavo stare vrednote, ki so teme ljile na jasni postavi in pravilih, na visoki morali in pravic\u030cnosti, Jezus s tem postave ne odpravlja. Z\u030celi se dotakniti c\u030clovekovega srca, z\u030celi mu spo roc\u030citi, kako dragocen je v Boz\u030cjih oc\u030ceh. Premalo je samo poznati zapisano postavo, v srcu pa z\u030ci veti po svoji postavi. Premalo je zgolj izogibati se ubijanju in pres\u030cus\u030ctvu, v srcu pa preklinjati c\u030cloveka ali se ga polas\u030cc\u030cati. Ne koristi veliko, c\u030ce se ustavimo samo pri c\u030crkah Svetega pisma in modrujemo o njihovem pomenu. Kot pismouki in farizeji, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo znal bolje razloz\u030citi postavo in kdo jo bo pravil neje in natanc\u030cneje izpolnjeval. Zato Gospod, ki pozna c\u030clovekovo srce, odloc\u030cno svari: \u00bbC\u030ce vas\u030ca pravic\u030cnost ne bo vec\u030cja kakor pravic\u030cnost pismo ukov in farizejev, ne pridete v nebes\u030cko kraljestvo\u00ab (Mt 5,20). Nihc\u030ce ne more priti v nebes\u030cko kraljestvo, c\u030ce se bo zanas\u030cal samo na svojo moc\u030c, na svoja dela in svojo vero. Nebes\u030ckega kralje stva si ne zasluz\u030cimo s pridnim izpolnjevanjem zapovedi, ampak ga lahko le sprejmemo kot dar z\u030civljenja. Sprejemamo pa ga lahko le takrat, c\u030ce priznavamo, da nismo bogovi, ampak Boz\u030cji otroci, da nismo popolni, ampak potrebujemo drugega, da lahko napredujemo v veri in se bo rimo s svojimi c\u030cloves\u030ckimi slabostmi.\u00a0<\/span><\/p>\n

S\u030ckofje se zavedamo, da s sinodo, ki smo jo zac\u030ce li lani, nismo odpravili ali nadomestili vseh dose danjih nac\u030crtov in prizadevanj za prenovo Cerkve, ampak jim z\u030celimo dati novega zagona. Poglobiti namrec\u030c z\u030celimo svoje zavedanje o nas samih, o tem, kaj in kdo smo Cerkev in kaks\u030cno je nas\u030ce po slanstvo v tem konkretnem c\u030casu in prostoru.\u00a0<\/span><\/p>\n

Klicati Svetega duha\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Dragi bratje in sestre, papez\u030c Franc\u030cis\u030cek se ne utrudi poudarjati, da je glavni voditelj in usmer jevalec sinode Sveti Duh. O prepoznavanju Sve tega Duha govori apostol Pavel danes v berilu. Slis\u030cijo ga tisti, ki ga z ljubeznijo is\u030cc\u030cejo. Modrim tega sveta je namrec\u030c tez\u030cko razumeti, da Bog ljubi c\u030cloveka in vztraja ob njem, tudi c\u030ce ga ta prezira in z\u030cali. Kot pravi Pavel Korinc\u030canom, se takemu Bogu eni posmehujejo, ker ne stopi s kriz\u030ca in ne pokonc\u030ca svojih zasramovalcev, drugi se pohuj\u00a0<\/span><\/p>\n

s\u030cujejo, ker se daje v roke gres\u030cnikom in onec\u030cas\u030cc\u030ca svetost Edinega in Vsemogoc\u030cnega (prim. 1 Kor 1,23). Vendar jih Pavel na nek nac\u030cin tudi zago varja, ko pravi, da Jezusa gotovo ne bi kriz\u030cali, ko bi poznali, kdo Bog je in kaks\u030cen je njegov nac\u030crt za c\u030cloveka. To spoznanje presega c\u030cloves\u030cke moc\u030ci, saj pravi Pavel: \u00bbC\u030cesar oko ni videlo in uho ni slis\u030calo in kar v c\u030clovekovo srce ni pris\u030clo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo\u00ab (1 Kor 2,9). Samo Sveti Duh, ki prihaja od Oc\u030ceta, ki \u00bbpreiskuje vse, celo Boz\u030cje globine\u00ab (v. 10), nas lahko uc\u030ci o tej re snic\u030cni podobi Boga in njegove Cerkve. Zaslis\u030cali ga bomo, ko ga bomo klicali, ko bomo vztrajali z Boz\u030cjo besedo, ko bomo iz vere in hvalez\u030cnosti delali vsaj majhne korake ljubezni.\u00a0<\/span><\/p>\n

Dragi verniki, s\u030ckofje vas na zac\u030cetku postnega c\u030casa spodbujamo, da poz\u030civimo svojo odloc\u030citev, da z\u030celimo biti z\u030civi c\u030clani obc\u030cestva Cerkve, v kate ro smo bili vcepljeni s svetim krstom. Moc\u030c tega obc\u030cestva ni c\u030clovekova popolnost, ampak Kri stus in novo z\u030civljenje, ki je sad njegove daritve na kriz\u030cu. Poti prenove ne more nihc\u030ce uspes\u030cno hoditi sam. Povezuje nas vera v Boga Oc\u030ceta, ki nas ljubi; povezuje nas Sveti Duh, ki nam ga daje Oc\u030ce, da bi lahko z\u030civeli njegove darove; in povezuje nas nas\u030ca pros\u030cnja, da bi se prepoznali kot njegovi ljubljeni sinovi in hc\u030cere. AMEN.\u00a0<\/span><\/p>\n

2. del\u00a0<\/strong><\/span>
\n7. navadna nedelja, 19. februarja 2023\u00a0<\/strong><\/span><\/h3>\n

3 Mz 19,1-2.17-18; 1 Kor 3,16-23; Mt 5, 38-48<\/span><\/p>\n

Dragi bratje in sestre, Apostolska dela nam poroc\u030cajo, da je prva Cerkev nastala, ko je Sveti Duh povezal zbegane Jezusove uc\u030cence in jih zbral v gornjih prostorih jeruzalemske his\u030ce, kjer \u00bbso enodus\u030cno vztrajali v molitvi z z\u030cenami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati … Bili so stanovitni v nauku apostolov in v obc\u030cestvu, v lomljenju kruha in v molitvah\u00ab (Apd 1,14; 2,42). To je osnovna oblika z\u030civljenja Cerkve vse do danes: obc\u030cestvo moz\u030c in z\u030cena, ki jih povezuje nauk apostolov, dejavna medsebojna ljubezen in molitev, ki nas povezuje z vso Cerkvijo \u2013 z nas\u030cimi z\u030civimi in z\u030ce povelic\u030canimi brati in sestrami. S\u030ckofje vas prosimo, da se tudi danes v Svetem Duhu povez\u030cemo v obc\u030cestvo Cerkve in se odpremo za njegovo besedo, ki nas usmerja na skupni poti.\u00a0<\/span><\/p>\n

Razs\u030ciriti prostor svojega s\u030cotora\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

V prvem letu sinodalne poti so potekala razlic\u030cna srec\u030canja v okviru s\u030ckofij in z\u030cupnij, v redovnih ustanovah, laic\u030cnih gibanjih in zdruz\u030cenjih. S\u030ckofje se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali in prispevali svoj delez\u030c. V svojih srec\u030canjih po z\u030cupnijskih in drugih skupinah smo odkrivali, koliko sinodalnosti je z\u030ce bilo doslej v nas\u030cih skupnostih in kako lepo je pri tem sodelovati. Pomembno je, da te skupine potrdimo in ovrednotimo njihov nac\u030cin dela in poslanstva. Vabimo vas, da vztrajate na poti, da se uc\u030cimo hoditi skupaj in tako z\u030civeti Cerkev. To naj nas tudi spodbuja, da bi odpirali nove moz\u030cnosti za sodelovanje ter nove z\u030cupnijske in s\u030ckofijske skupine.\u00a0<\/span><\/p>\n

Na podlagi s\u030ckofijskih in narodnih povzetkov je ob koncu preteklega leta v Rimu nastal delovni dokument, ki nosi naslov\u00a0Razs\u030ciri prostor svojega s\u030cotora<\/em>. Svetopisemska podoba Cerkve kot s\u030cotora je vzeta iz 54. poglavja Izaijeve knjige, kjer Bog po preroku spodbuja svoje ljudstvo, naj kljub stiski zaupa vanj in se ne boji. Poziva jih, naj dvignejo pogled, naj razs\u030cirijo prostor svojega s\u030cotora, kajti njihov Bog se imenuje \u00bbBog vse zemlje\u00ab (Iz 54,1-5).\u00a0<\/span><\/p>\n

K temu nas spodbuja tudi danas\u030cnja Boz\u030cja beseda. Jezus nas v evangeliju poziva, naj se nas\u030c pogled in nas\u030ca krs\u030cc\u030canska ljubezen ne ustavita pri tistih, ki nas imajo radi, ki nas spos\u030ctujejo, ki so z nami. \u00bbLjubi\u0301te svoje sovraz\u030cnike in moli\u0301te za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Oc\u030ceta, ki je v nebesih. … C\u030ce pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega?\u00ab (Mt 5,44-45.47). Iz bistva nas\u030cega krs\u030cc\u030canskega in cerkvenega poslanstva namrec\u030c izhaja, da se ne ustavimo pri mejah svojega dobrega poc\u030cutja, da prestopimo svojo gotovost in prostor, ki ga obvladamo.\u00a0<\/span><\/p>\n

Z\u030ce starozavezna besedila nas spominjajo, da se lahko c\u030clovek bliz\u030ca Bogu in postaja svet samo po konkretni z\u030civljenjski poti: \u00bbBodite sveti, kajti jaz, Gospod, vas\u030c Bog, sem svet\u00ab (3 Mz 19,2). Svetost pomeni sprejemati navdihe Svetega Duha, ki nas gotovo nagovarja, c\u030ce ga klic\u030cemo, saj po krstu prebiva v nas. Zato danes Pavel v drugem berilu upravic\u030ceno vzklika: \u00bbMar ne veste, da ste Boz\u030cji tempelj in da Boz\u030cji Duh prebiva v vas? … Boz\u030cji tempelj je namrec\u030c svet, in to ste vi\u00ab (1 Kor 3,16-17). Z\u030civljenje po Duhu presega njegovo naravno z\u030civljenje in ga podaljs\u030cuje v vec\u030cnost, daje mu nov smisel. Prava modrost je v spoznanju, da smo Gospodovi. To c\u030cloveka osvobaja praznega ponas\u030canja in dokazovanja, hkrati pa mu odpira oc\u030ci za obdarovanost. \u00bbVse je vas\u030ce,\u00ab pravi Pavel, \u00bbsvet, z\u030civljenje in smrt, sedanjost in prihodnost. Vse je vas\u030ce, vi Kristusovi, Kristus pa Boz\u030cji\u00ab (v. 22.23).\u00a0<\/span><\/p>\n

Prisluhniti Svetemu duhu\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Dragi bratje in sestre, vabimo vas, da v tem novem sinodalnem letu in s\u030ce posebej v postnem c\u030casu, ki ga ta teden zac\u030cenjamo, vsi skupaj is\u030cc\u030cemo nac\u030cine, kako prisluhniti Svetemu Duhu, ki po vsakem izmed vas govori nas\u030ci Cerkvi, nas\u030cim obc\u030cestvom in skupnostim. Vendar Svetega Duha ni mogoc\u030ce preprosto zajeti s c\u030cloves\u030ckimi rokami, saj je kot veter. Potrebuje nas\u030co pozornost. Prepoznamo ga po tem, kar prinas\u030ca mir, veselje, ljubezen, potrpez\u030cljivost, zvestobo, krotkost (prim. Gal 5,20). Od njega pa nas odvrac\u030ca, kar nas vznemirja, prinas\u030ca strah in jezo. Sveti Duh nas na konkretne nac\u030cine spodbuja za dobro in ustavlja pred slabim. A prisluhniti moramo z ljubeznijo, ki se ne boji zase in se ne boji drugega, ki \u00bbne zavida, se ne ponas\u030ca, se ne napihuje, ne sramoti, ne is\u030cc\u030ce svojega, se ne pusti razdraz\u030citi, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice\u00ab (1 Kor 13,4-6).\u00a0<\/span><\/p>\n

Poslus\u030canje je osnovna drz\u030ca, ki gradi odnose in obc\u030cestvo, zato jo je papez\u030c Franc\u030cis\u030cek poudaril kot prvo vajo vsakega, ki stopa na sinodalno pot. Poslus\u030canje je po Franc\u030cis\u030cku \u00bboblika nez\u030cnosti\u00ab, ki nam pomaga, da se lahko res zgodi srec\u030canje z Bogom in z resnico o samem sebi. Apostol Janez pravi, da je vse nastalo po Besedi (Jn 1,3), po odnosu. Bog z\u030celi c\u030cloveka najprej po besedi pritegniti v odnos. Zares pa lahko resnic\u030cno poslus\u030cam samo tistega, ki ga imam rad. Vera je iz poslus\u030canja, pravi apostol Pavel (Rim 10,17). Cerkev se v grs\u030ckem originalnem jeziku imenuje\u00a0ekklesia\u00a0<\/em>\u2013 poklicana, sklicana \u2013, ker je nastala iz poslus\u030canja Boz\u030cjega klica. Zato se bo lahko tudi prenovila samo iz poslus\u030cnosti temu Boz\u030cjemu klicu.\u00a0<\/span><\/p>\n

Dovolite, dragi verniki, da vas s\u030ckofje ob koncu tega pisma tudi sami prosimo odpus\u030cc\u030canja, ker vas premalo poslus\u030camo. Zavedamo se in zaupamo, da lahko Duh spregovori po vsakem c\u030cloveku, a pogosto nas skrb in strah zapreta, da se zapremo in ne slis\u030cimo. Zato prosimo za odpus\u030cc\u030canje vas in Gospoda, naj nam odpusti, ko nismo dovolj poslus\u030cali, ko smo gledali stran, ko smo molc\u030cali, ko bi morali spregovoriti. Z\u030cal nam je, c\u030ce vam nismo bili dovolj v oporo, c\u030ce ste bili razoc\u030carani ob srec\u030canju z nami in ste zaradi nas\u030cega ravnanja izgubili vero v Boz\u030cjo pravic\u030cnost, ljubezen in usmiljenje. Prosimo vas, molite za nas, da bomo lahko med vami pogumno opravljali sluz\u030cbo Dobrega Pastirja in pric\u030cevali zanj. V molitvi za sinodo vsi skupaj priznavamo, da smo s\u030cibki in gres\u030cni, in prosimo Gospoda, naj ne dopusti, da bi s\u030cirili nered. Naj nam in vsej Cerkvi podarja svojega Svetega Duha in ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napac\u030cni poti ali da bi pristranskost vplivala na nas\u030ca dejanja.\u00a0<\/span><\/p>\n

Na vse vas klic\u030cemo Boz\u030cjega blagoslova in pripros\u030cnje nas\u030cih nebes\u030ckih zavetnikov, s\u030ce posebej slovenskih muc\u030cencev, ki naj izprosijo slovenski Cerkvi svetosti in poguma.\u00a0<\/span><\/p>\n

Vas\u030ci s\u030ckofje<\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. del 6. navadna nedelja \u2013 leto A, 12. februarja 2023\u00a0 Sir 15,15-20; 1 Kor 2,6-10; Mt 5,17-37\u00a0 Dragi bratje in sestre,\u00a0 z\u030ce drugo leto z\u030civimo v vesoljni in nas\u030ci krajevni Cerkvi poseben c\u030cas prenove. Papez\u030c Franc\u030cis\u030cek je oktobra 2021 povabil vso Cerkev, tako bliz\u030cnje kot oddaljene, tako mlade kot stare, tako samske in poroc\u030cene Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2051,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2050","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2050","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2050"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2050\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2052,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2050\/revisions\/2052"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2051"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2050"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2050"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2050"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}