{"id":2037,"date":"2023-02-05T12:53:37","date_gmt":"2023-02-05T10:53:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=2037"},"modified":"2023-02-05T12:59:57","modified_gmt":"2023-02-05T10:59:57","slug":"poslanica-svetega-oceta-franciska-za-xxxi-svetovni-dan-bolnikov-2023","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2023\/02\/05\/poslanica-svetega-oceta-franciska-za-xxxi-svetovni-dan-bolnikov-2023\/","title":{"rendered":"Poslanica svetega o\u010deta Fran\u010di\u0161ka za XXXI. svetovni dan bolnikov \u2013 2023"},"content":{"rendered":"
\n

\u00bbPoskrbi zanj\u00ab.<\/em><\/strong><\/span>
\nSo\u010dutje kot sinodalno izvajanje zdravljenja<\/em><\/strong><\/span><\/h3>\n

Dragi bratje in sestre!<\/span><\/p>\n

Bolezen je del na\u0161e \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje. Vendar pa lahko postane ne\u010dlove\u0161ka, \u010de jo \u017eivimo v osamljenosti in zapu\u0161\u010denosti, \u010de je ne spremljata skrb in so\u010dutje. Ko hodimo skupaj, je normalno, da se nekdo po\u010duti slabo, da se mora ustaviti zaradi utrujenosti ali zaradi kak\u0161ne nezgode na poti. Tam, v tak\u0161nih trenutkih vidimo, kako hodimo: ali v resnici\u00a0hodimo skupaj<\/em>, ali pa smo samo na isti poti, vendar vsak zase, pazimo na svoje koristi in pustimo, da se drugi \u00bbznajdejo\u00ab. Zato vas na ta XXXI. svetovni dan bolnikov, sredi sinodalne poti, vabim k razmi\u0161ljanju o dejstvu, da se lahko ravno ob izku\u0161nji krhkosti in bolezni nau\u010dimo hoditi skupaj skladno z Bo\u017ejim slogom, ki je bli\u017eina, so\u010dutje in ne\u017enost.<\/span><\/p>\n

V Knjigi preroka Ezekiela v veliki prerokbi, ki predstavlja enega od vrhuncev vsega razodetja, Gospod govori takole: \u00bbSam bom pasel svoje ovce in sam jim bom dajal po\u010ditek, govori Gospod Bog. Izgubljene bom poiskal, razgnane pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrep\u010dal [\u2026] Pasel jih bom, kakor je prav\u00ab (34,15-16). Izku\u0161nja izgubljenosti, bolezni in slabosti so seveda del na\u0161e poti: ne izklju\u010dujejo nas iz Bo\u017ejega ljudstva, ampak nas celo postavljajo v sredi\u0161\u010de pozornosti Gospoda, ki je O\u010de in na poti no\u010de izgubiti niti enega od svojih otrok. Gre torej za to, da se u\u010dimo od Njega, da bi bili v resnici skupnost, ki hodi skupaj in je sposobna ne pustiti, da bi jo oku\u017eila kultura odmetavanja.<\/span><\/p>\n

Kot veste, okro\u017enica\u00a0Vsi bratje<\/em>\u00a0predlaga aktualizirano branje prilike o usmiljenem Samarijanu. Izbral sem jo kot te\u010daj, kot to\u010dko preobrata, da bi mogli iziti iz \u00bbsenc zaprtega sveta\u00ab ter \u00bbmisliti in rojevati odprt svet\u00ab (prim. \u0161t. 56). Med to Jezusovo priliko in med mnogimi na\u010dini, na katere je danes bratstvo zanikano, namre\u010d obstaja globoka povezava. Predvsem dejstvo, da pretepeni in oropani \u010dlovek\u00a0zapu\u0161\u010den\u00a0<\/em>ob poti, predstavlja stanje, v katerem je pu\u0161\u010denih preve\u010d\u00a0\u00a0na\u0161ih bratov in sester v trenutku, ko najbolj potrebujejo pomo\u010d. Ni lahko razlo\u010devati, kateri napadi na \u017eivljenje in na njegovo dostojanstvo izvirajo iz naravnih vzrokov in katere povzro\u010dajo krivice in nasilje. V resnici raven neenakosti in prevlada koristi nekaterih \u017ee tako vplivata na vsako \u010dlove\u0161ko okolje, da imamo te\u017eko katero koli izku\u0161njo za \u00bbnaravno\u00ab. Vsako trpljenje se dogaja v neki \u00bbkulturi\u00ab in med njenimi protislovji.<\/span><\/p>\n

Pri tem pa je pomembno, da prepoznamo stanje samote in zapu\u0161\u010denosti. Gre za grozovitost, ki jo lahko premagamo pred vsako drugo krivico, ker \u2013 kot pripoveduje prilika \u2013 je za njeno odpravo dovolj trenutek pozornosti, notranji vzgib so\u010dutja. Dva mimoido\u010da, ki sta veljala za verna, vidita ranjenca in se ne ustavita. Tretjega pa, Samarijana, nekoga, ki je predmet prezira, pa gane so\u010dutje in posrbi za tujca ob poti ter z njim ravna kot z bratom. Ko to stori, ne da bi na to sploh mislil, spremeni stvari, ustvari bolj bratski svet.<\/span><\/p>\n

Bratje, sestre, nikoli nismo pripravljeni na bolezen. Pogosto tudi ne na sprejemanje starosti. Bojimo se ranljivosti, pre\u017eemajo\u010da kultura trga pa nas sili, da jo zanikamo. Za krhkost ni prostora. In tako nas zlo, ko vdre in nas napade, omamljene pusti na tleh. Takrat se lahko zgodi, da nas drugi zapustijo, ali pa se nam zdi, da jih moramo zapustiti, da se v odnosu do njih ne bi po\u010dutili kot breme. Na ta na\u010din se za\u010dne osamljenost in nas zastrupi grenak ob\u010dutek krivice, zaradi katerega se zdi, da so se zaprla tudi nebesa. Pravzaprav se naprezamo, da bi ostali v miru z Bogom, ko se uni\u010duje na\u0161 odnos z drugimi in s seboj. Zato je tudi glede bolezni tako pomembno, da se vsa Cerkev meri po evangeljskem zgledu usmiljenega Samarijana, da bi postala veljavna \u00bbpoljska bolni\u0161nica\u00ab. Njeno poslanstvo se namre\u010d, zlasti v zgodovinskih okoli\u0161\u010dinah, ki jih do\u017eivljamo, izra\u017ea v izvajanju skrbi. Vsi smo krhki in ranljivi; vsi smo potrebni tiste so\u010dutne pozornosti, ki se zna ustaviti, se pribli\u017eati, oskrbeti in olaj\u0161ati. Stanje bolnih je torej klic, ki prekine brezbri\u017enost in zadr\u017ei korak tistega, ki napreduje, kot bi ne imel sester in bratov.<\/span><\/p>\n

Svetovni dan bolnikov v resnici ne vabi samo k molitvi in bli\u017eini s trpe\u010dimi; isto\u010dasno \u017eeli tudi osve\u0161\u010dati Bo\u017eje ljudstvo, zdravstvene ustanove in civilno dru\u017ebo za nov na\u010din skupnega napredovanja. Na za\u010detku navedena Ezekielova prerokba vsebuje zelo ostro sodbo o prednostnih nalogah tistih, ki imajo gospodarsko, kulturno in vladarsko oblast nad ljudmi: \u00bbMleko u\u017eivate, z volno se obla\u010dite, tolste \u017eivali koljete, \u010drede pa ne pasete. Oslabelih niste krep\u010dali, bolnih niste ozdravljali, polomljenih niste obvezovali, razkropljenih niste vodili nazaj, izgubljenih niste iskali, temve\u010d ste jim gospodovali trdo in nasilno\u00ab (34,3-4). Bo\u017eja beseda je vedno razsvetljujo\u010da in sodobna. Ne samo v ovadbi, ampak tudi v predlogu. Zaklju\u010dek prilike o usmiljenem Samarijanu nam namre\u010d nakazuje, kako se udejanjanje bratstva, ki se je za\u010delo z osebnim sre\u010danjem, lahko raz\u0161iri na organizirano oskrbo. Gosti\u0161\u010de, gostilni\u010dar, denar, obljuba o vzajemni obve\u0161\u010denosti (prim. Lk 19,34-35): vse to spominja na slu\u017ebo duhovnikov, na delo zdravstvenih in socialnih delavcev, na zavzetost doma\u010dih in prostovoljcev, po zaslugi katerih se na vseh koncih sveta dobro vsak dan zoperstavlja zlu.<\/span><\/p>\n

Leta pandemije so pove\u010dala na\u0161 \u010dut hvale\u017enosti za vse tiste, ki vsak dan delajo za zdravje in raziskave. Vendar ni dovolj, da bi iz tako velike kolektivne tragedije iz\u0161li s po\u010dastitvijo junakov. Covid-19 je postavil na preizku\u0161njo to veliko mre\u017eo pristojnosti ter solidarnosti in je pokazal strukturne meje obstoje\u010dih sistemov socialnega varstva. Zato je nujno, da hvale\u017enosti v vsaki dr\u017eavi odgovarja dejavno iskanje strategij in virov, da bi vsakemu \u010dloveku zagotovili dostop do zdravljenja in temeljno pravico do zdravja.<\/span><\/p>\n

\u00bbPoskrbi zanj\u00ab (Lk 10,35) je Samarijanovo priporo\u010dilo gostilni\u010darju. Jezus ga usmeri tudi na vsakega izmed nas in nas na koncu spodbudi: \u00bbPojdi in ti delaj prav tako.\u00ab Kot sem poudaril v\u00a0Vsi smo bratje<\/em>, nam \u00bbprilika ka\u017ee, s katerimi pobudami je mogo\u010de spet oblikovati skupnost, za\u010den\u0161i pri mo\u017eeh in \u017eenah, ki sprejemajo krhkost drugih, ki ne dopu\u0161\u010dajo, da se vzpostavi izklju\u010dujo\u010da dru\u017eba, temve\u010d se \u010dutijo bli\u017enje, dvignejo padlega \u010dloveka in mu v splo\u0161no korist vrnejo \u010dast\u00ab (\u0161t. 67). Kajti \u00bbustvarjeni smo bili za polnost,\u00a0ki jo lahko dose\u017eemo samo v ljubezni. \u017diveti neprizadeto ob bole\u010dini drugega ni mogo\u010da izbira\u00ab (\u0161t. 68).<\/span><\/p>\n

Tudi 11. februarja 2023 gledamo na Lur\u0161ko sveti\u0161\u010de kot na prerokbo, kot na u\u010dno uro, zaupano Cerkvi v osr\u010dju sodobnosti. Ne \u0161teje samo to, kar deluje in ni pomemben samo tisti, ki proizvaja. Bolni ljudje so v sredi\u0161\u010du Bo\u017ejega ljudstva, ki napreduje skupaj z njimi kot prerokba nekega \u010dlove\u0161tva, v katerem je vsak dragocen in nih\u010de zavr\u017een.<\/span><\/p>\n

Pripro\u0161nji Marije, ki je Zdravje bolnikov, izro\u010dam vsakega izmed vas, ki ste bolni; vas, ki skrbite zanje v dru\u017eini, z delom, z raziskovanjem in prostovoljstvom; in vas, ki si prizadevate za spletanje osebnih, cerkvenih in dru\u017ebenih vezi bratstva. Vsem iz srca po\u0161iljam svoj apostolski blagoslov.<\/span><\/p>\n

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 10. januarja 2023.<\/span><\/p>\n

FRAN\u010cI\u0160EK<\/span><\/p>\n

Prevod: Vatican News – slovenska redakcija<\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbPoskrbi zanj\u00ab. So\u010dutje kot sinodalno izvajanje zdravljenja Dragi bratje in sestre! Bolezen je del na\u0161e \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje. Vendar pa lahko postane ne\u010dlove\u0161ka, \u010de jo \u017eivimo v osamljenosti in zapu\u0161\u010denosti, \u010de je ne spremljata skrb in so\u010dutje. Ko hodimo skupaj, je normalno, da se nekdo po\u010duti slabo, da se mora ustaviti zaradi utrujenosti ali zaradi kak\u0161ne Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2038,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2037","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2037","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2037"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2037\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2041,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2037\/revisions\/2041"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2038"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2037"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2037"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2037"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}