{"id":2024,"date":"2023-01-29T11:01:51","date_gmt":"2023-01-29T09:01:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=2024"},"modified":"2023-01-29T11:01:51","modified_gmt":"2023-01-29T09:01:51","slug":"duhovne-misli-cerkvenih-ocetov-benedikta-xvi-in-papeza-franciska-za-4-nedeljo-med-letom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2023\/01\/29\/duhovne-misli-cerkvenih-ocetov-benedikta-xvi-in-papeza-franciska-za-4-nedeljo-med-letom\/","title":{"rendered":"Duhovne misli cerkvenih o\u010detov, Benedikta XVI. in pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka za 4. nedeljo med letom"},"content":{"rendered":"

Duhovne misli cerkvenih o\u010detov, Benedikta XVI. in pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka za 4. nedeljo med letom<\/span><\/h1>\n
Na \u010detrto nedeljo med letom nam evangelij predstavi Gospodov veliki govor mno\u017eici. Evangelist Matej je zapisal: \u00bbKo je zagledal mno\u017eice, se je povzpel na goro. S\u00e9del je in njegovi u\u010denci so pri\u0161li k njemu. Odprl je usta in jih u\u010dil\u00ab (Mt 5,1-2). \u00bbJezus, novi Mojzes, se usede na katedro ‘gore’ (Jezus iz Nazareta, Ljubljana 2007, str. 88) in naznani: \u00bbBlagor ubogim v duhu, blagor \u017ealostnim, blagor usmiljenim, blagor la\u010dnim in \u017eejnim pravi\u010dnosti, blagor \u010distim v srcu, blagor preganjanim\u00ab.<\/span><\/div>\n
<\/div>\n
\n

Sof 2,3; 3,12-13<\/b><\/span><\/h2>\n

I\u0161\u010dite Gospoda, vsi poni\u017eni v de\u017eeli,<\/span>
\nki vr\u0161ite njegovo pravico.<\/span>
\nI\u0161\u010dite pravi\u010dnost, i\u0161\u010dite poni\u017enost,<\/span>
\nmorebiti se skrijete<\/span>
\nna dan Gospodove jeze.<\/span>
\nV tvoji sredi pa bom pustil<\/span>
\nponi\u017eno in skromno ljudstvo,<\/span>
\nki bo poiskalo zavetje v Gospodovem imenu,<\/span>
\nIzraelov ostanek;<\/span>
\nne bodo delali krivice<\/span>
\nin ne bodo la\u017enivo govorili;<\/span>
\nv njihovih ustih ne bo najti<\/span>
\nzvija\u010dnega jezika.<\/span>
\nPasli se bodo in po\u010divali,<\/span>
\nnih\u010de jih ne bo motil.<\/span><\/p>\n

1 Kor 1,26-31<\/b><\/span><\/h2>\n

Glejte, bratje, svojo poklicanost: ni veliko modrih po mesu ne veliko mo\u010dnih ne veliko plemenitih. Nasprotno, kar je v svetu nespametno, si je Bog izbral, da bi osramotil modre. In kar je na svetu slabotno, si je Bog izbral, da bi osramotil to, kar je krepko. In kar je na svetu neplemenito in zani\u010devano, si je Bog izbral, to, kar ni\u010d ni, da bi uni\u010dil to, kar je, da se nobeno meso ne bi pona\u0161alo pred Bogom. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki nam je postal modrost od Boga, pravi\u010dnost ter posve\u010denje in odkupitev, kakor je pisano: Da bi se tisti, ki se pona\u0161a, pona\u0161al v Gospodu.<\/span><\/p>\n

Mt 5,1-12<\/b><\/span><\/h2>\n

Ko je zagledal mno\u017eice, se je povzpel na goro. S\u00e9del je in njegovi u\u010denci so pri\u0161li k njemu. In odprl je usta in jih u\u010dil, reko\u010d:<\/span>
\nBlagor ubogim v duhu,<\/span>
\nkajti njihovo je nebe\u0161ko kraljestvo.<\/span>
\nBlagor \u017ealostnim,<\/span>
\nkajti potola\u017eeni bodo.<\/span>
\nBlagor krotkim,<\/span>
\nkajti de\u017eelo bodo podedovali.<\/span>
\nBlagor la\u010dnim in \u017eejnim pravi\u010dnosti,<\/span>
\nkajti nasi\u010deni bodo.<\/span>
\nBlagor usmiljenim,<\/span>
\nkajti usmiljenje bodo dosegli.<\/span>
\nBlagor \u010distim v srcu,<\/span>
\nkajti Boga bodo gledali.<\/span>
\nBlagor tistim, ki delajo za mir,<\/span>
\nkajti imenovani bodo Bo\u017eji sinovi.<\/span>
\nBlagor tistim, ki so zaradi pravi\u010dnosti preganjani,<\/span>
\nkajti njihovo je nebe\u0161ko kraljestvo.<\/span>
\nBlagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse h\u00fado o vas la\u017enivo govorili.<\/span>
\nVeselite in radujte se, kajti va\u0161e pla\u010dilo v nebesih je veliko. Tako so namre\u010d preganjali \u017ee preroke, ki so bili pred vami.\u00ab<\/span><\/p>\n

Razlaga cerkvenih o\u010detov<\/b><\/span><\/h2>\n

Ambroziaster pravi: \u00bbSvet ni dojel, da je Zveli\u010darjevo trpljenje postalo vir mo\u010di, saj je to trpljenje uni\u010dilo smrt.\u00ab Sv. Ambro\u017e pravi: \u00bbKristus je s samim sebe zadostil za nas tako, da nas je s svojim \u017eivljenjem odkupil od smrti.\u00ab Origen in sv. Avgu\u0161tin pravita, naj se nih\u010de ne poveli\u010duje s \u010dlove\u0161kimi deli.\u00ab Teodoret iz Cira pojasni: \u00bb\u010ce bi bili izbrani samo najbolj zgovorni za pridiganje, bi ti za\u010deli slaviti lastno izku\u0161enost ter spretnost in bi zaradi tega nastala \u0161koda.\u00ab<\/span><\/p>\n

Kromacij Oglejski se spra\u0161uje: \u00bbZakaj se je Gospod povzpel na goro, da bi oznanil svoj nauk?\u00ab Najprej Kromacij sam odgovarja na to vpra\u0161anje: \u00bbDa bi lahko dal svojim u\u010dencem bo\u017eanske zapovedi, s katerimi bi se izogibali zemeljskih re\u010di, iskali pa nebe\u0161ke.\u00ab Sv. Hieronim na isto vpra\u0161anje odgovarja: \u00bbda bi lahko vodil svoje ljudstvo naproti vi\u0161jemu \u017eivljenju.\u00ab Sv. Avgu\u0161tin pa: \u00bbda bi bil znan vzvi\u0161en O\u010detov ter Sinov nauk.\u00ab Neznani pisec pa na vpra\u0161anje, zakaj se je Gospod povzpel na goro, poda jasen odgovor: \u00bbS tem je (Gospod) pokazal, da se mora vsak, ki u\u010di in sprejme pot Bo\u017eje pravi\u010dnosti, dvigniti do najvi\u0161jih duhovnih kreposti. Prav tako se mora danes vsak, ki ho\u010de pou\u010devati skrivnosti Resnice, povzpeti na goro Cerkve.\u00ab Sveti Janez Krizostom pa pravi, \u00bbda jih je Jezus pou\u010deval glede na njihove zmo\u017enosti poslu\u0161anja tako s ti\u0161ino kakor z besedo.\u00ab Kromacij Oglejski zaklju\u010di: \u00bbNa za\u010detku je bila na gori samo Mojzesu dana resnost postave, ljudstvu pa ni bilo dovoljeno pribli\u017eati se. Sedaj pa so vsi poklicani, pribli\u017eati se Jezusu, da bi od Njega prejeli dar evangelija.\u00ab<\/span><\/p>\n

Neznani pisec pravi: \u00bbUbog v duhu je tisti, ki se je pokesal ter je postal poni\u017een kot otrok.\u00ab Sv. Hilarij iz Poitiersa nadaljuje: \u00bbKo so preroki napovedovali bo\u017ejo izvoljenost poni\u017enega ljudstva, ki bi spo\u0161toval Bo\u017eje besede, so \u017ee v naprej predstavili glavni blagor: poni\u017enost duha.\u00ab Sv. Kromacij Oglejski dodaja: \u00bbZares bla\u017eeni so tisti, ki so se odpovedali bogastvu sveta ter so postali bogati v Bogu.\u00ab Sv. Hieronim pravi: \u00bbZares so bla\u017eeni tisti, ki so svobodno izbrali ubo\u0161tvo.\u00ab<\/span><\/p>\n

Neznani pisec pravi, da \u00bbbo \u017ealostnim odvzeta njihova bole\u010dina.\u00ab Sv. Hieronim in sv. Janez Krizostom pojasnjujeta: \u00bbJokanje v tem primeru ne pomeni jokati zaradi smrti, temve\u010d zaradi grehov.\u00ab Sv. Kromacij Oglejski in Neznani pisec sogla\u0161ata: \u00bbKdor se \u017ealosti za grehe sveta je najbolj bla\u017een.\u00ab<\/span><\/p>\n

Sv. Kromacij Oglejski pravi: \u00bbKrotki, obogateni z evangeljskimi po\u010deli, posnemajo Bo\u017ejo dobroto.\u00ab Neznani pisec trdi: \u00bbKrotki so tisti, ki raje sprejmejo \u017ealitev, kot pa da koga u\u017ealijo.\u00ab Sv. Avgu\u0161tin in sv. Janez Krizostom razlagata, da \u00bb’blagor krotkim’ nikakor ni izra\u017een v prispodobi ampak dejansko, saj bo krotek \u010dlovek bla\u017een \u017ee na tem svetu in pa tudi v prihodnjem svetu.\u00ab<\/span><\/p>\n

Neznani pisec pravi: \u00bbImeti lakoto in \u017eejo po pravi\u010dnosti pomeni \u017eeleti si samo Bo\u017ejo pravi\u010dnost\u00ab, k temu Kromacij Oglejski doda: \u00bbin ne misliti na ni\u010d drugega, kot le iskati resni\u010dno pravi\u010dnost.\u00ab Sv. Janez Krizostom dodaja: \u00bbNagrada, ki jo dobimo od Boga za na\u0161a krepostna dejanja, je veliko ve\u010dja kakor katera koli \u010dlove\u0161ka nagrada.\u00ab<\/span><\/p>\n

Sv. Kromacij Oglejski pravi: \u00bb\u010cisti v srcu so tisti, ki so premagali greh, ki so o\u010distili sebe vsake sprijenosti mesa in so Gospodu v\u0161e\u010d zaradi del, ki so se porodila iz vere in udejanjanja pravi\u010dnosti.\u00ab Neznani pisec k temu dodaja: \u00bbKdor koli deluje pravi\u010dno in se steguje po dobrem, lahko vidi Boga.\u00ab Sv. Avgu\u0161tin pravi: \u00bb\u010ce tvoje srce ni \u010disto, ti ne bo omogo\u010deno videti to, kar lahko vidi samo \u010disto srce.\u00ab<\/span><\/p>\n

Neznani pisec pravi: \u00bbKristus sam je na\u0161 mir.\u00ab Sv. Kromacij Oglejski pravi: \u00bbDelavci za mir so tisti, ki branijo mir Cerkve s tem, ko ohranjajo \u017eivo enost apostolskega nauka.\u00ab Sv. Avgu\u0161tin pravi: \u00bbTisti, ki ohranjajo v svoji notranjosti mir, so predstavniki Bo\u017ejega kraljestva.\u00ab<\/span><\/p>\n

Sv. Avgu\u0161tin pravi: \u00bbVsem tistim, ki so preganjani zaradi ljubezni do pravi\u010dnosti, je podeljena milost, da to brez strahu prena\u0161ajo.\u00ab Sv. Kromacij Oglejski na zgledu apostolov to bolj podrobno razlo\u017ei: \u00bbApostoli so jasen zgled tistih, ki so bla\u017eeni, saj so pretrpeli mu\u010deni\u0161tvo in kakor oni tudi pravi\u010dni, ki so zaradi obrambe pravi\u010dnosti Postave, pretrpeli razli\u010dna preganjanja.\u00ab<\/span><\/p>\n

Sv. Janez Krizostom pravi, da \u00bbz vsakim blagrom bla\u017eeni prejmejo nebe\u0161ko kraljestvo.\u00ab Sv. Kromacij Oglejski bolj podrobno razlo\u017ei: \u00bbS tem ko imajo vedno v du\u0161i\u00a0 in v razumu obljubo nagrade nebe\u0161ke slave, ljudje vere ostanejo trdni med prena\u0161anjem kakr\u0161nega koli trpljenja, saj je to cena, ki jo morajo pla\u010dati, \u010de \u017eelijo imeti dele\u017e pri slavi prerokov in apostolov.\u00ab Neznani pisec povzame: \u00bbKdor si \u017eeli nebe\u0161ko slavo, se ne boji nobene ovire tu na zemlji.\u00ab<\/span><\/p>\n

Misli Benedikta XVI.<\/b><\/span><\/h2>\n

Jezus pravi:\u00a0 \u00bbBlagor ubogim v duhu, blagor \u017ealostnim, blagor krotkim, blagor la\u010dnim in \u017eejnim pravi\u010dnosti, blagor usmiljenim, blagor \u010distim v srcu, blagor tistim, ki delajo za mir, blagor tistim, ki so zaradi pravi\u010dnosti preganjani (prim. Mt 5,3-10). Pravzaprav je samo On, Jezus, resni\u010dno bla\u017een,. On je pravzaprav resni\u010dno ubog v duhu, \u017ealosten, krotak, la\u010den pravi\u010dnosti, usmiljen, \u010dist v srcu, delavec za mir; On je preganjan zaradi pravi\u010dnosti. Blagri nam predstavijo Jezusovo duhovno podobo in tako izrazijo njegovo skrivnost, skrivnost smrti in vstajenja, trpljenja in veselje vstajenja. Ta skrivnost, ki je resni\u010dna skrivnost bla\u017eenosti, nas vabi k hoji za Jezusom in skupaj z njim naproti tej skrivnosti. \u010ce sprejmemo njegov predlog in gremo za njim, vsak v svojih okoli\u0161\u010dinah, postanemo dele\u017eni njegove bla\u017eenosti. Z njim nemogo\u010de postane mogo\u010de tako, da celo kamela gre lahko skozi \u0161ivankino uho (prim. Mr 10,25). Z njegovo pomo\u010djo in samo z njegovo pomo\u010djo lahko postanemo popolni, kakor je popoln nebe\u0161ki O\u010de (prim. Mt 5,48) (Benedikt XVI., homilija, 1. november 2006).<\/span><\/p>\n

V sredi\u0161\u010du poslanstva Jezusa Kristusa in s tem tudi nas kristjanov, je oznanjevanje Bo\u017ejega kraljestva. To oznanjevanje v Kristusovem imenu pa pomeni za Cerkev, duhovnike, redovnike, redovnice, kakor tudi vse kr\u0161\u010dene, da se je potrebno zavzeti biti v svetu njegove pri\u010de. Bo\u017eje kraljestvo je pravzaprav\u00a0 Bog sam, ki postane med nami navzo\u010d in po nas kraljuje. Bo\u017eje kraljestvo se ustvarja takrat, ko Bog \u017eivi v nas in ko mi Boga prina\u0161amo v svet.<\/span><\/p>\n

Sveti Matej nam v svoji verziji blagrov razlo\u017ei, da materialna rev\u0161\u010dina sama po sebi \u0161e ne zagotavlja, da je nekdo blizu Bogu, saj je lahko srce zakrknjeno in polno po\u017eelenja po bogastvu. Nam pa Matej, kakor tudi vse Sveto pismo, da razumeti, da je Bog v vsakem primeru na poseben na\u010din blizu reve\u017eem. Tako postane jasno: kristjan vidi v reve\u017eu Kristusa, ki ga pri\u010dakuje in \u010daka, da se mu kristjan posveti. Kdor ho\u010de korenito hoditi za Kristusom, se mora odpovedati materialnim dobrinam. \u017diveti to ubo\u0161tvo pa pomeni izhajajo\u010d iz Kristusa postati notranje svoboden za bli\u017enjega. Za vse kristjane, predvsem pa za nas duhovnike, redovnike in redovnice, tako za posameznike kakor za skupnosti, mora biti vpra\u0161anje ubo\u0161tva in reve\u017eev vedno znova predmet resnega spra\u0161evanja vesti. Ravno za na\u0161e razmere, ko nam ni ni\u010d hudega, ko nam ni\u010d ne manjka, menim, da moramo \u0161e posebej razmisliti, kako iskreno \u017eiveti to poklicanost.<\/span><\/p>\n

Angel Gospodov, nedelja, 30. januar 2011
\n<\/b>Dragi bratje in sestre, na \u010detrto nedeljo med letom nam evangelij predstavi Gospodov veliki govor mno\u017eici na \u010dudovitih gri\u010dih okoli galilejskega jezera. Evangelist Matej je zapisal: \u00bbKo je zagledal mno\u017eice, se je povzpel na goro. S\u00e9del je in njegovi u\u010denci so pri\u0161li k njemu. Odprl je usta in jih u\u010dil\u00ab (Mt 5,1-2). \u00bbJezus, novi Mojzes, se usede na katedro ‘gore’ (Jezus iz Nazareta, Ljubljana 2007, str. 88) in naznani: \u00bbBlagor ubogim v duhu, blagor \u017ealostnim, blagor usmiljenim, blagor la\u010dnim in \u017eejnim pravi\u010dnosti,\u00a0 blagor \u010distim v srcu, blagor preganjanim\u00ab (prim. Mt 5,3-10). Ne gre za novo ideologijo, temve\u010d za nauk od zgoraj, ki se dotakne \u010dlove\u0161ke pogojenosti. Tiste pogojenosti, ki jo je Gospod s tem, da se je u\u010dlove\u010dil, \u017eelel prevzeti, da bi jo odre\u0161il. Zato \u00bbje govor na gori naravnan v prostranost sveta, sedanjost in prihodnost… in ga je mogo\u010de razumeti in \u017eiveti samo v hoji za Kristusom, v hoji skupaj z Njim\u00ab (Jezus iz Nazareta, str. 91). Blagri so nov program \u017eivljenja, ki nas osvobaja la\u017enih vrednot sveta in nas odpira k resni\u010dnim sedanjim in prihodnjim dobrinam. Ko Bog nasiti la\u010dne pravi\u010dnosti, obri\u0161e solze \u017ealostnim to pomeni, da poleg povra\u010dila na viden na\u010din, tudi odpre Nebe\u0161ko kraljestvo. Blagri so prenos kri\u017ea in vstajenja v bivanje u\u010denca\u00ab (ibid. 95). Odsevajo \u017eivljenje Bo\u017ejega Sina, ki se pusti preganjati, zani\u010devati vse do obsodbe na smrt, da bi ljudem podaril odre\u0161enje.<\/span><\/p>\n

Starodavni pu\u0161\u010davnik zatrjuje: \u00bbBlagri so Bo\u017eji darovi, zato se mu moramo hvale\u017eni zanje zahvaljevati, kakor tudi za povra\u010dila, ki iz njih izhajajo, torej za Nebe\u0161ko kraljestvo v prihodnjem veku, za tola\u017ebo \u017ee tukaj, za polnost vsega dobrega in Bo\u017eje usmiljenje… ko smo kon\u010dno postali Kristusova podoba na zemlji\u00ab (Peter Dama\u0161\u010dan, Filokalija, 3. zvezek, Torino, str. 79). Zgodovina Cerkve je tista, ki razlaga Evangelij blagrov, to je zgodovina kr\u0161\u010danske svetosti, saj, kakor pi\u0161e sveti Pavel: \u00bbBog si je izbral tisto, kar je v o\u010deh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je mo\u010dno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zani\u010devano, tisto, kar ni bivajo\u010de, da bi onesposobil bivajo\u010de\u00ab (1Kor 1,27-28). Zaradi tega se Cerkev ne boji ubo\u0161tva, zani\u010devanja, preganjanja v dru\u017ebi, ki jo pogosto potegne vase blagostanje in svetna mo\u010d. Sveti Avgu\u0161tin nas spominja, \u00bbda nimamo nobenih zaslug, \u010de trpimo zaradi teh nadlog, ampak samo, \u010de jih prena\u0161amo zaradi Jezusovega imena, ne le z vedrino v srcu temve\u010d z veseljem (De sermone Domini in monte, I, 5,13: CCL 35, 13).<\/span><\/p>\n

\u00a0Dragi bratje in sestre, prosimo Devico Marijo, najodli\u010dnej\u0161o Bla\u017eeno, za mo\u010d, da bomo iskali Gospoda (prim. Sof 2,3) in vedno z veseljem hodili za njim po poti Blagrov.<\/span><\/p>\n

Misli pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka<\/b><\/span><\/h2>\n

Angel Gospodov, nedelja, 29. januar 2017
\n<\/b>Dragi bratje in sestre, dober dan! Bogoslu\u017eje dana\u0161nje nedelje nam daje v razmi\u0161ljanje Blagre (prim. Mt 5,1-12a), s katerimi se za\u010dne velik govor, imenovan ‘na gori’ ‘ustava’ Nove zaveze. Jezus razodeva voljo Boga, voditi ljudi k sre\u010di. To sporo\u010dilo je bilo \u017ee navzo\u010de v pridiganju prerokov, da je Bog blizu revnim, zatiranim in jih bo re\u0161il tega trpin\u010denja.<\/span><\/p>\n

V tem svojem pridiganju pa Jezus izbere posebno pot, saj za\u010dne z besedo ‘blagor’, to je sre\u010dni, nadaljuje z opisom stanja, zaradi katerega so tak\u0161ni ter zaklju\u010di z obljubo. Vzrok za bla\u017eenost oziroma sre\u010do, ni v zahtevanem stanju: \u00bbubogi v duhu\u00ab, \u00bb\u017ealostni\u00ab, \u00bbla\u010dni pravi\u010dnosti\u00ab, \u00bbpreganjani\u00ab\u2026 temve\u010d v obljubi, ki sledi, ki se jo sprejme z vero kot Bo\u017eji dar. Za\u010dne se s stanjem stiske, se zatem odpre Bo\u017ejemu daru in se vstopi v novi svet, v ‘kraljestvo’, ki ga je Jezus oznanjal. To pa ni samodejni mehanizem, temve\u010d \u017eivljenjska pot hoje za Gospodom, zaradi katere realnost stiske in \u017ealosti vidimo v novi perspektivi in jo oku\u0161amo glede na udejanjeno spreobrnjenje. Ni bla\u017eenosti, \u010de ni spreobrnjenja, da lahko cenimo in \u017eivimo Bo\u017eje darove.<\/span><\/p>\n

Ustavil se bom ob prvem blagru: \u00bbBlagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebe\u0161ko kraljestvo\u00ab (v. 4). Ubog v duhu je tisti, ki je sprejel ob\u010dutja in dr\u017eo tistih ubogih, ki se kljub temu njihovemu stanju ne upirajo, temve\u010d znajo biti poni\u017eni, poslu\u0161ni in pripravljeni za Bo\u017ejo milost. Sre\u010da ubogih v duhu ima dve razse\u017enosti, in sicer do stvari in do Boga. Do materialnih dobrin ubo\u0161tvo v duhu pomeni zmernost, saj se jim ni nujno potrebno odpovedati, temve\u010d v oku\u0161anju bistvenega, v podelitvi; v sposobnosti, da vsak dan znova ob\u010dudujemo dobroto stvari, ne da bi se obte\u017eili z neprozornostjo pogoltnosti, ve\u010d imam, ve\u010d ho\u010dem. To pa ubija \u010dloveka. Tisti, ki ve\u010d ima in ve\u010d ho\u010de, ni sre\u010den. Do Boga pa je hvala ter priznanje, da je svet blagoslov in da je na za\u010detku njegovega izvora O\u010detova stvariteljska ljubezen. Je pa tudi odprtost Zanj, dojemljivost za njegovo gospodovanje, saj On\u00a0 je velik, ne jaz, ker imam toliko stvari, On je hotel svet za vse ljudi.<\/span><\/p>\n

Ubog v duhu je kristjan, ki se ne zana\u0161a na samega sebe, na svoje materialno bogastvo, ne vztraja trdovratno pri svojem mnenju, temve\u010d s spo\u0161tovanjem prisluhne ter se voljno pokori odlo\u010ditvi drugih. \u010ce bi bilo po na\u0161ih skupnostih ve\u010d ubogih v duhu, bi bilo manj razdeljenosti, nasprotij in polemik!\u00a0 Poni\u017enost kot dejavna ljubezen, je bistvena krepost za sobivanje v kr\u0161\u010danskih skupnostih. Ubogi v tem evangeljskem smislu so tisti, ki imajo vedno pred sabo za cilj nebe\u0161ko kraljestvo in tako razodevajo, da je to \u017ee v kali navzo\u010de v bratski skupnosti, kjer se daje prednost podelitvi pred posedovanjem. To \u017eelim poudariti: dati prednost podelitvi pred posedovanjem. Vedno imeti srce in roke takole (stegnjene v dajanje) in ne tako (stisnjene k sebi). Ko je srce tak\u0161no, je stisnjeno srce in ne ve kako ljubiti. Ko pa je srce tak\u0161no (odprto v dajanje), hodi po poti ljubezni.<\/span><\/p>\n

Devica Marija zgled in prva med ubogimi v duhu, saj je bila popolnoma poslu\u0161na Gospodovi volji, naj nam pomaga izro\u010diti se Bogu, bogatem v usmiljenju, da nas napolni s svojimi darovi, predvsem z obiljem svojega odpu\u0161\u010danja.<\/span><\/p>\n

Vir: Vatikan news<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Duhovne misli cerkvenih o\u010detov, Benedikta XVI. in pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka za 4. nedeljo med letom Na \u010detrto nedeljo med letom nam evangelij predstavi Gospodov veliki govor mno\u017eici. Evangelist Matej je zapisal: \u00bbKo je zagledal mno\u017eice, se je povzpel na goro. S\u00e9del je in njegovi u\u010denci so pri\u0161li k njemu. Odprl je usta in jih u\u010dil\u00ab (Mt Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2025,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2024","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2024","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2024"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2024\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2026,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2024\/revisions\/2026"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2025"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2024"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2024"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2024"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}