{"id":1938,"date":"2022-11-13T19:22:09","date_gmt":"2022-11-13T17:22:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1938"},"modified":"2022-11-13T19:22:09","modified_gmt":"2022-11-13T17:22:09","slug":"poslanica-njegove-svetosti-papeza-franciska-za-sesti-svetovni-dan-ubogih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2022\/11\/13\/poslanica-njegove-svetosti-papeza-franciska-za-sesti-svetovni-dan-ubogih\/","title":{"rendered":"Poslanica njegove svetosti pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka za \u0161esti svetovni dan ubogih"},"content":{"rendered":"

Zaradi vas je Kristus postal ubog (prim. 2 Kor 8,9)<\/em><\/strong><\/span><\/h3>\n

1. \u00bbJezus Kristus je … zaradi vas postal ubog\u00ab. (prim.\u00a02 Kor 8,9<\/em>) S temi besedami apostol Pavel nagovarja prve kristjane iz Korinta, da bi jih opogumil pri njihovih prizadevanjih za solidarnost do bratov in sester v stiski. Svetovni dan ubogih letos prihaja kot zdrav izziv, ki nam pomaga, da se ozremo na svoj na\u010din \u017eivljenja in \u0161tevilne oblike rev\u0161\u010dine okoli nas.<\/span><\/p>\n

Pred nekaj meseci se je svet po\u010dasi pri\u010del re\u0161evati iz viharja pandemije. Kazali so se znaki gospodarskega okrevanja. To bi lahko koristilo milijonom ljudi, ki so bili zaradi izgubljene slu\u017ebe pahnjeni v rev\u0161\u010dino. Prikazal se je ko\u0161\u010dek modrega neba. Ni zmanj\u0161al na\u0161e \u017ealosti ob izgubi najdra\u017ejih, obljubljal pa nam je vrnitev k neposrednim med\u010dlove\u0161kim odnosom ter ponovnemu dru\u017eenju brez nadaljnjih prepovedi in omejitev. Sedaj pa se je na obzorju pojavila nova katastrofa, ki na\u0161emu svetu vsiljuje povsem druga\u010den scenarij.<\/span><\/p>\n

Regionalnim vojnam, ki \u017ee leta terjajo \u0161tevilne \u017ertve in uni\u010denje, se je sedaj pridru\u017eila \u0161e vojna v Ukrajini. A tukaj je situacija \u0161e bolj kompleksna, zaradi neposredne vpletenosti \u00bbvelesil\u00ab, ki v nasprotju z na\u010delom samoodlo\u010danja ljudstva \u017eelijo vsiliti svojo lastno voljo. Ponovno se uprizarjajo tragi\u010dni scenariji. Vzajemne izsiljevalske zahteve nekaterih mogotcev znova du\u0161ijo glas \u010dlove\u0161tva, ki kli\u010de po miru.<\/span><\/p>\n

2. Kako gromozansko rev\u0161\u010dino povzro\u010da nesmiselnost vojne! Kamor koli pogledamo, lahko vidimo, kako nasilje prizadene nemo\u010dne in ranljive. Pomislimo na deportacijo tiso\u010dih ljudi, predvsem mladih fantov in deklet, ki so jim pretrgali korenine in jim vsilili drugo identiteto. Za dana\u0161nji \u010das so ponovno zelo aktualne besede psalmista, ko je razmi\u0161ljal o uni\u010denju Jeruzalema in izgnani hebrejski mladini: \u00bbOb rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Kajti tam so na\u0161i osvajalci zahtevali od nas besede pesmi, na\u0161i mu\u010ditelji veselo rajanje […] Kako bi mogli peti Gospodovo pesem na tuji zemlji?\u00ab (Ps\u00a0137, 1-4<\/em>).<\/span><\/p>\n

Na milijone \u017eensk, otrok in starej\u0161ih se je prisiljeno soo\u010diti z nevarnostjo bombardiranja. Da bi na\u0161li varnost, kot razseljene osebe i\u0161\u010dejo zato\u010di\u0161\u010de v sosednjih dr\u017eavah. Koliko drugih pa ostaja na vojnih obmo\u010djih, kjer vsak dan \u017eivijo v strahu in jim primanjkuje hrane, vode, zdravstvene oskrbe, predvsem pa naklonjenosti soljudi? V tak\u0161nih situacijah se razum zamegli. To ob\u010dutijo ne\u0161teti preprosti ljudje, tako tisti, ki kon\u010dajo v stiski, kot \u0161tevilni drugi. Kako naj primerno odgovorimo na to situacijo ter prinesemo olaj\u0161anje in mir vsem tem ljudem v prime\u017eu negotovosti in nestabilnosti?<\/span><\/p>\n

3. V tako zelo konfliktni situaciji praznujemo \u0161esti svetovni dan ubogih. Povabljeni smo, da pomislimo, k \u010demu nas vabi apostol, ter tako svoj pogled usmerimo v Jezusa, ki je bil \u00bbbogat … pa je zaradi [nas] postal ubog, da bi [mi] obogateli po njegovem ubo\u0161tvu\u00ab (prim.\u00a02 Kor 8,9<\/em>). Med svojim obiskom v Jeruzalemu se je Pavel sre\u010dal s Petrom, Jakobom in Janezom, ki so ga pozvali, naj ne pozabi na uboge. Jeruzalemska skupnost je do\u017eivljala velike stiske zaradi pomanjkanja hrane v dr\u017eavi. Apostol se je nemudoma lotil zbiranja pomo\u010di revnim. Kristjani iz Korinta so bili zelo razumevajo\u010di in pripravljeni pomagati. Na Pavlovo pro\u0161njo so vsak prvi dan v tednu zbirali, kar so lahko prihranili, in vsi so bili zelo radodarni.<\/span><\/p>\n

Od tistega \u010dasa dalje vsako nedeljo med obhajanjem svete evharistije delamo enako: zbiramo svoje darove, da lahko skupnost poskrbi za potrebe ubogih. To je nekaj, kar smo kristjani od nekdaj po\u010deli z veseljem in ob\u010dutkom odgovornosti ter tako poskrbeli, da nobenemu od na\u0161ih bratov in sester ni primanjkovalo osnovnih \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din. Potrditev tega najdemo pri sv. Justinu, mu\u010dencu, ki je v drugem stoletju pisal cesarju Antoninu Piju in mu opisal, kako kristjani praznujejo nedeljo. Z njegovimi besedami: \u00bbOb nedeljah imamo skupno sre\u010danje za vse na\u0161e \u010dlane, ne glede na to, ali \u017eivijo v mestu ali na obrobju. Beremo spomine apostolov in spise prerokov, kolikor \u010das to dopu\u0161\u010da. […] Vsem prisotnim razdelimo obhajilo, diakoni pa ga odnesejo tistim, ki so odsotni. Premo\u017enej\u0161i lahko, \u010de \u017eelijo, prispevajo svoj dar ter sami dolo\u010dijo znesek. Zbrane darove skrbno hrani duhovnik in z njimi pomaga sirotam, vdovam ter vsem, ki so iz kakr\u0161nega koli razloga v stiski, pa naj bo to, ker so bolni, v je\u010di ali dale\u010d od doma. Z eno besedo, skrbimo za vse pomo\u010di potrebne.\u00ab\u00a0(Prva apologija, LXVII, 1\u20136)<\/span><\/p>\n

4. Kar zadeva skupnost v Korintu, je njihova zavzetost po za\u010detnem izbruhu navdu\u0161enja pri\u010dela upadati in pobuda, ki jim jo je dal apostol, je deloma izgubila svoj zagon. Zato jim je Pavel pisal ter jih iz srca prosil, naj ponovno pri\u010dnejo z zbiranjem darov, \u00bbda bo dobri volji, ki ste jo pokazali z odlo\u010ditvijo, sledilo tudi dejanje iz tega, kar imate.\u00ab (2 Kor 8,11<\/em>)<\/span><\/p>\n

V tem \u010dasu razmi\u0161ljam o radodarnosti, ki je v zadnjih letih vodila celotno prebivalstvo, da je odprlo svoja vrata ter pozdravilo na milijone vojnih beguncev z Bli\u017enjega vzhoda, osrednje Afrike in zdaj Ukrajine. Dru\u017eine so odprle svoje domove ter tako ustvarile prostor za druge dru\u017eine. Mnoge skupnosti so radodarno sprejele \u0161tevilne \u017eenske in otroke, da bi jim omogo\u010dile dostojno \u017eivljenje, ki jim pripada. Toda dlje ko konflikti trajajo, bolj obremenjujo\u010de so njihove posledice. Ljudje, ki so izkazali svoje gostoljubje, si \u010dedalje te\u017eje prizadevajo za pomo\u010d. Dru\u017eine in skupnosti se \u010dutijo obremenjene zaradi razmer, ki \u017ee spominjajo na izredno stanje. V tem trenutku se ne smemo prestra\u0161iti, ampak moramo obuditi na\u0161o prvotno spodbudo. Delo, ki smo ga za\u010deli, moramo z enakim \u010dutom odgovornosti tudi dokon\u010dati.<\/span><\/p>\n

5. Prav to je solidarnost: da delimo tisto malo, kar imamo, s tistimi, ki nimajo ni\u010desar, tako da nih\u010de ne ostane praznih rok. Ob\u010dutek za skupnost in ob\u010destvo kot na\u010din \u017eivljenja se krepi in \u010dut za solidarnost zori. Ne smemo pozabiti, da so nekatere izmed teh dru\u017ein zadnja desetletja znatno pove\u010dale svoje gmotno stanje ter da \u017eivijo v varnih razmerah. To je pozitiven rezultat, ki so ga dosegle zasebne pobude in spodbujanje gospodarske rasti ter konkretne pobude za podporo dru\u017einam in dru\u017ebeno odgovornost. Prednosti, kot so varnost in stabilnost, lahko sedaj delimo s tistimi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in domovino, da bi na\u0161li varnost in pre\u017eiveli. Kot \u010dlani civilne dru\u017ebe \u0161e naprej podpirajmo vrednote, kot so svoboda, odgovornost, bratstvo in solidarnost. Kot kristjanom naj nam bodo vera, upanje in ljubezen bistvo na\u0161ega \u017eivljenja in delovanja.<\/span><\/p>\n

6. Zanimivo je, da apostol kristjanov ne \u017eeli prisiliti, da bi bili dobrodelni: \u00bbTega ne pravim kot ukaz.\u00ab (2 Kor 8,8<\/em>) Namesto tega pa bi Pavel rad \u00bbpreveril tudi pristnost [njihove] ljubezni\u00ab ob gore\u010dnosti za pomo\u010d ubogim (ibid.). Vsekakor je Pavlova spodbuda pri\u0161la iz potrebe po konkretni pomo\u010di. A njegova \u017eelja je veliko globlja. Korin\u010dane prosi, naj zbirajo darove, da bo to v znamenje ljubezni \u2013 ljubezni, ki nam jo je pokazal sam Jezus. Z eno besedo: k radodarnosti do ubogih nas najmo\u010dneje spodbuja zgled Bo\u017ejega Sina, ki je \u017eelel postati ubog.<\/span><\/p>\n

Apostol tudi jasno pove, da je ta Kristusov zgled ubo\u0161tva v resnici milost: \u00bbmilost na\u0161ega Gospoda Jezusa Kristusa.\u00ab (2 Kor 8,9<\/em>) Le \u010de to sprejmemo, lahko svoji veri damo konkreten in stalen izraz. Nauk celotne Nove zaveze je glede tega enoten. Pavlov nauk odzvanja v besedah apostola Jakoba: \u00bbPostanite uresni\u010devalci besede in ne le poslu\u0161alci, ki sami sebe varajo. \u010ce je namre\u010d kdo poslu\u0161alec besede, ne pa njen uresni\u010devalec, je podoben \u010dloveku, ki ogleduje svoj rojstni obraz v zrcalu; pogleda se, a odide in takoj pozabi, kak\u0161en je bil. \u010clovek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslu\u0161alec, temve\u010d njen dejaven uresni\u010devalec, bo bla\u017een v svojem delovanju.\u00ab (Jak 1, 22-25)<\/span><\/p>\n

7. Ko gre za uboge, besede ne \u0161tejejo. \u0160teje to, da zavihamo rokave, se neposredno vklju\u010dimo in s tem udejanjimo svojo vero. To mora storiti vsak sam. V\u010dasih pa se v nas prikrade nekak\u0161na povr\u0161nost, zaradi katere se pri\u010dnemo vesti protislovno, postajamo pa tudi ravnodu\u0161ni do ubogih. Zgodi se tudi, da nekateri kristjani zaradi prevelike navezanosti na denar ostajajo ujeti v slabo porabo svojih dobrin in bogastva. Te situacije razkrivajo \u0161ibko vero in krhko, kratkovidno upanje.<\/span><\/p>\n

Vemo, da te\u017eava ni v denarju, saj je denar del na\u0161ega vsakdanjega \u017eivljenja. To je te\u017eava nas kot posameznikov in na\u0161ih odnosov v dru\u017ebi. Bolje re\u010deno, razmisliti moramo o vrednosti, ki jo pripisujemo denarju. Nikakor ne sme postati absolutni in najvi\u0161ji cilj na\u0161ega \u017eivljenja. Navezanost na denar nam onemogo\u010da, da bi vsakdanje \u017eivljenje videli v realni lu\u010di. Zastira nam pogled in nas slepi, da ne opazimo potreb drugih. Za kristjana in za ob\u010destvo ni huj\u0161ega kot to, da postane zaslepljen z bogastvom, kar ga priklene k izkrivljenemu pogledu na \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n

Ne gre torej za to, da bi k ubogim pristopali s \u00bbpotro\u0161ni\u0161ko miselnostjo\u00ab, kot se pogosto dogaja, ampak za to, da poskrbimo, da nikomur ne manjka tisto, kar najbolj potrebuje. Ne re\u0161uje nas aktivizem, ampak iskrena in velikodu\u0161na skrb, s katero pristopamo do ubogega kot brata ali sestre, ki steguje roko in nam pomaga, da se otresemo otopelosti, v katero smo zapadli. Zato \u00bbnih\u010de ne sme re\u010di, da ne more biti blizu ubogim, ker se mora zaradi svojega na\u010dina \u017eivljenja osredoto\u010dati na druga podro\u010dja.\u00a0To je izgovor, ki ga pogosto lahko sli\u0161imo v akademskih, poslovnih, poklicnih in celo cerkvenih krogih\u00a0[…]\u00a0Nih\u010de ne sme misliti, da njega skrb za uboge in socialno pravi\u010dnost ne zadeva.\u00ab (Evangelii Gaudium<\/em><\/a>, 201) Nujno moramo najti nove re\u0161itve, ki bodo lahko presegle pristop dru\u017ebenih politik, zasnovanih kot \u00bbpolitika\u00a0za<\/em>\u00a0revne, vendar nikoli\u00a0z<\/em>\u00a0revnimi in nikoli\u00a0od<\/em>\u00a0revnih, \u0161e manj pa kot del projekta, ki zdru\u017euje ljudi.\u00ab\u00a0(Fratelli Tutti<\/em><\/a>, 169) Namesto tega moramo posnemati apostola, ki pi\u0161e Korin\u010danom: \u00bbNe gre namre\u010d za to, da bi drugi dosegli olaj\u0161anje, vi pa bi \u017eiveli v stiski. Za enakost gre.\u00ab (2 Kor 8,13<\/em>)<\/span><\/p>\n

8. Obstaja paradoks, ki ga, tako kot v preteklosti, tudi danes te\u017eko sprejemamo, saj je v nasprotju z na\u0161im \u010dlove\u0161kim na\u010dinom razmi\u0161ljanja: da obstaja oblika rev\u0161\u010dine, zaradi katere lahko obogatimo. Pavel \u017eeli s sklicevanjem na \u00bbmilost\u00ab Jezusa Kristusa potrditi sporo\u010dilo, ki ga on sam oznanja. To sporo\u010dilo govori o tem, da pravo bogastvo ni v kopi\u010denju \u00bbzakladov na zemlji, kjer uni\u010dujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo\u00ab (Mt 6,19), ampak v vzajemni ljubezni, ki nas vodi, da prena\u0161amo bremena drug drugega tako, da nih\u010de ni zapostavljen ali izklju\u010den. Ob\u010dutek \u0161ibkosti in omejenosti, ki smo ga ob\u010dutili v zadnjih letih, in zdaj tragedija vojne s svojimi posledicami svetovnih razse\u017enosti nas morata nau\u010diti ene klju\u010dne stvari: na tem svetu nismo samo zato, da pre\u017eivimo, ampak da \u017eivimo dostojno in sre\u010dno \u017eivljenje. Jezusovo sporo\u010dilo nam ka\u017ee pot in daje vedeti, da obstaja ubo\u0161tvo, ki poni\u017euje in ubija, ter drugo ubo\u0161tvo, Kristusovo lastno ubo\u0161tvo, ki nas osvobaja in nam prina\u0161a mir.<\/span><\/p>\n

Ubo\u0161tvo, ki ubija, je beda, h\u010di krivice, izkori\u0161\u010danja, nasilja in nepravi\u010dne razdelitve sredstev. To je brezupna in neizprosna rev\u0161\u010dina. Vsiljuje jo kultura zavr\u017eenja, ki ne ponuja niti obetov za prihodnost niti poti za pobeg. To je beda, ki ljudi ne pahne le v skrajno materialno rev\u0161\u010dino, ampak razjeda tudi duhovno razse\u017enost. \u010ceprav je ta pogosto spregledana, je \u0161e vedno prisotna in pomembna. Ko je edini zakon izkupi\u010dek denarja ob koncu dneva, nas prav ni\u010d na zadr\u017euje, da ne bi drugih preprosto videli kot predmetov, ki jih lahko izkori\u0161\u010damo. Drugi ljudje so tako le sredstvo za dosego cilja. Pravi\u010dne pla\u010de ali pravi\u010dnega delovnika ni ve\u010d, pojavijo pa se nove oblike su\u017eenjstva. Vanje se ujamejo ljudje brez drugih mo\u017enosti. To zastrupljujo\u010do krivico so prisiljeni sprejeti preprosto zato, da se lahko prebijejo skozi \u017eivljenje.\u00a0<\/span><\/p>\n

Na drugi strani pa je ubo\u0161tvo, ki nas osvobaja. To je ubo\u0161tvo, ki izhaja iz odgovorne odlo\u010ditve, da odvr\u017eemo vso odve\u010dno te\u017eo in se osredoto\u010dimo na bistveno. Pri mnogih ljudeh zlahka\u00a0\u00a0razberemo pomanjkanje zadovoljstva, ker \u010dutijo, da v njihovih \u017eivljenjih manjka nekaj pomembnega. Zaradi tega tavajo brez cilja in i\u0161\u010dejo pot, v \u017eelji, da bi na\u0161li nekaj, kar bi jim vrnilo zadovoljstvo. Potrebujejo nekoga, ki bi jih vodil k nepomembnim, ranljivim in ubogim ljudem. Tam bi kon\u010dno spregledali, kaj zares potrebujejo. Sre\u010danje z ubogimi nam omogo\u010da, da odpravimo svoje mnoge skrbi in prazne strahove ter da pridemo do tistega, kar je v \u017eivljenju resni\u010dno pomembno \u2013 do zaklada, ki nam ga nih\u010de ne more ukrasti: do prave, zastonjske ljubezni. Ubogi so, preden postanejo predmet na\u0161e milo\u0161\u010dine, ljudje, ki nam lahko pomagajo, da se osvobodimo pasti, kot so skrbi in povr\u0161inskost.<\/span><\/p>\n

O\u010de in cerkveni u\u010ditelj, sv. Janez Krizostom, ki je v svojih spisih izjemno kriti\u010den glede vedenja kristjanov do ubogih, je neko\u010d zapisal: \u00bb\u010ce ne more\u0161 verjeti, da te ubo\u0161tvo lahko obogati, pomisli na svojega Gospoda in prenehaj dvomiti. \u010ce ne bi bil ubog, ti ne bi bil bogat. Tukaj je nekaj osupljivega: ubo\u0161tvo je postalo vir obilnega bogastva. Kar Pavel misli z besedo \u00bbbogastvo\u00ab [prim.\u00a02 Kor 8,9<\/em>], je to, da znamo biti pobo\u017eni, je o\u010di\u0161\u010devanje grehov, pravica, posve\u010denje in na tiso\u010de drugih dobrih stvari, ki so nam dane sedaj in vedno. Za vse te stvari se moramo zahvaliti ubo\u0161tvu.\u00ab (Homilija na\u00a02 Kor 17,1<\/em>).<\/span><\/p>\n

9. Besede apostola, ki so bile izbrane za temo leto\u0161njega svetovnega dneva ubogih, predstavljajo velik paradoks na\u0161ega verskega \u017eivljenja: Kristusovo ubo\u0161tvo nas bogati. Pavlu je uspelo predstaviti ta nauk, ki ga Cerkev \u0161iri in izpri\u010duje skozi stoletja, saj je sam Bog v svojem sinu Jezusu izbral to pot. Ker je Kristus postal ubog za nas, so na\u0161a \u017eivljenja razsvetljena in spremenjena. Pridobijo vrednost, ki je svet ne ceni in je ne more dati. Jezusov zaklad je njegova ljubezen, ki nikogar ne izklju\u010duje. I\u0161\u010de vsakogar, \u0161e posebno marginalizirane in tiste, ki so prikraj\u0161ani za osnovne \u017eivljenjske potreb\u0161\u010dine. Iz ljubezni je odlo\u017eil slavo in si nadel \u010dlove\u0161ko podobo. Iz ljubezni je postal slu\u017eabnik, pokoren vse do tega, da je sprejel smrt, smrt na kri\u017eu (prim.\u00a0Fil 2, 6-8<\/em>). Iz ljubezni je postal \u00bbkruh \u017eivljenja\u00ab (Jn\u00a06, 35<\/em>), da bi vsi lahko imeli, kar potrebujejo in na\u0161li hrano za ve\u010dno \u017eivljenje. Kakor je bilo Gospodovim u\u010dencem te\u017eko sprejeti ta nauk (prim.\u00a0Jn\u00a06, 60<\/em>), tako je tudi nam danes. A Jezusove besede so jasne: \u010de \u017eelimo, da \u017eivljenje zmaga nad smrtjo in da je dostojanstvo re\u0161eno krivic, moramo slediti Kristusovi poti ubo\u0161tva, deliti svoje \u017eivljenje iz ljubezni, lomiti vsakdanji kruh s svojimi brati in sestrami, za\u010den\u0161i z najmanj\u0161imi izmed njih, tistimi, ki so prikraj\u0161ani za najbolj osnovne \u017eivljenjske potreb\u0161\u010dine. Na tak na\u010din ustvarjamo enakost, osvobajamo uboge iz njihove bede, bogate iz njihove ni\u010devosti in tako ene kot druge iz njihovega obupa.<\/span><\/p>\n

10. 15. maja letos sem za svetnika razglasil brata Charlesa de Foucaulda, \u010dloveka, ki se je rodil v bogati dru\u017eini in se je odrekel vsemu, da bi sledil Jezusu ter tako kot on postal ubog brat vsem. Charles je kot pu\u0161\u010davnik, najprej v Nazaretu in nato v saharski pu\u0161\u010davi, \u017eivel v ti\u0161ini, molitvi ter vse delil z drugimi kot zgledna pri\u010da kr\u0161\u010danskega ubo\u0161tva. Premi\u0161ljujmo o teh njegovih besedah: \u00bbNe zani\u010dujmo ubogih, majhnih, delavcev. Niso le na\u0161i bratje in sestre v Bogu, ampak so tudi tisti, ki v najve\u010dji meri posnemajo Jezusovo javno \u017eivljenje. Oni v vsej polnosti predstavljajo Jezusa, Delavca iz Nazareta. So prvorojeni med izvoljenimi, prvi poklicani k Odre\u0161enikovi zibki. Bili so obi\u010dajni Jezusovi spremljevalci, od njegovega rojstva do smrti\u00a0\u00a0\u010castimo jih. \u010castimo v njih podobe Jezusa in njegovih svetih star\u0161ev. Vzemimo nase to, [pogoj], kar je tudi Jezus vzel nase. […] Nikoli ne nehajmo biti revni v vsem, bratje in sestre ubogih, spremljevalci ubogih, najbolj ubogi med ubogimi kot Jezus in tako kot on ljubiti uboge in biti vedno med njimi.\u00ab (Komentar Lukovega evangelija, Meditacija 263)\u00a0[1]. Za brata Charlesa to niso bile le besede, ampak konkreten na\u010din \u017eivljenja, da je z Jezusom delil daritev svojega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

Naj bo leto\u0161nji svetovni dan ubogih milostni trenutek za nas. Naj nas spodbudi k izpra\u0161evanju vesti, tako osebno kot v skupnosti. Vpra\u0161ajmo se, ali je ubo\u0161tvo Jezusa Kristusa na\u0161 zvesti spremljevalec v \u017eivljenju.<\/span><\/p>\n

Rim, Sveti Janez Lateranski, 13. junij 2022, spomin sv. Antona Padovanskega<\/em><\/span><\/p>\n

\u00a0FRAN\u010cI\u0160EK<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zaradi vas je Kristus postal ubog (prim. 2 Kor 8,9) 1. \u00bbJezus Kristus je … zaradi vas postal ubog\u00ab. (prim.\u00a02 Kor 8,9) S temi besedami apostol Pavel nagovarja prve kristjane iz Korinta, da bi jih opogumil pri njihovih prizadevanjih za solidarnost do bratov in sester v stiski. Svetovni dan ubogih letos prihaja kot zdrav izziv, Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1261,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1938","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1938","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1938"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1938\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1939,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1938\/revisions\/1939"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1261"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1938"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1938"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1938"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}