{"id":1914,"date":"2022-10-23T08:19:51","date_gmt":"2022-10-23T06:19:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1914"},"modified":"2022-10-23T08:19:51","modified_gmt":"2022-10-23T06:19:51","slug":"papezeva-poslanica-za-svetovni-misijonski-dan-2022-boste-moje-price-apd-18","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2022\/10\/23\/papezeva-poslanica-za-svetovni-misijonski-dan-2022-boste-moje-price-apd-18\/","title":{"rendered":"Pape\u017eeva poslanica za svetovni misijonski dan 2022: \u00bbBoste moje pri\u010de\u00ab (Apd 1,8)"},"content":{"rendered":"
\n

\u00bbBoste moje pri\u010de\u00ab (Apd 1,8)<\/em><\/strong><\/span><\/h3>\n

Dragi bratje in sestre!<\/span>
Te besede pripadajo zadnjemu pogovoru vstalega Jezusa s svojimi u\u010denci, preden je \u0161el v nebesa, kakor je opisano v Apostolskih delih: \u00bbPrejeli boste mo\u010d, ko bo Sveti Duh pri\u0161el nad vas, in boste moje pri\u010de v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta\u00ab (Apd 1,8). To je tudi tema Svetovnega misijonskega dneva 2022, ki nam kot vedno pomaga \u017eiveti dejstvo, da je Cerkev po svoji naravi misijonarska. Letos nam daje prilo\u017enost, da se spomnimo nekaterih pomembnih prilo\u017enosti za \u017eivljenje in poslanstvo Cerkve: ustanovitve Kongregacije\u00a0Propaganda Fide\u00a0<\/em>\u2013 danes za Evangelizacijo narodov \u2013 pred 400 leti, in pred 200 leti Ustanove za \u0161irjenje vere, ki je skupaj z Ustanovo svetega detinstva in Ustanovo sv. Petra, apostola pred 100 leti doseglo pape\u0161ko priznanje.<\/span><\/p>\n

Zadr\u017eimo se pri teh treh klju\u010dnih izrazih, ki povzemajo tri temelje \u017eivljenja in poslanstva u\u010dencev: \u00bbBoste moje pri\u010de\u00ab, do \u00bbskrajnih mej sveta\u00ab in \u00bbSveti duh bo pri\u0161el nad vas.\u00ab<\/span><\/p>\n

1.<\/em>\u00a0\u00bbBoste moje pri\u010de\u00ab \u2013 Klic vsem kristjanom, naj pri\u010dujejo za Kristusa.<\/em><\/span>
To je sredi\u0161\u010dna to\u010dka, srce Jezusovega u\u010denja u\u010dencem glede njihovega poslanstva v svetu. Vsi u\u010denci bodo Jezusove pri\u010de po zaslugi Svetega Duha, ki ga bodo prejeli. Kot taki bodo postavljeni po milosti, kamor koli bodo \u0161li, kjer koli bodo. Kot je Kristus prvi poslani, torej O\u010detov misijonar (prim. Jn 20,21) in je kot tak\u0161en njegova \u00bbzvesta pri\u010da\u00ab (prim. Raz 1,5), tako je vsak kristjan poklican biti misijonar in Kristusova pri\u010da. In Cerkev kot skupnost Kristusovih u\u010dencev nima drugega poslanstva kot evangelizirati svet, ko pri\u010duje za Kristusa. Identiteta Cerkve je evangelizirati.<\/span><\/p>\n

Ponovno poglobljeno branje celote nam razjasni nekatere vedno aktualne vidike za poslanstvo, ki ga je Kristus zaupal u\u010dencem: \u00bbBoste moje pri\u010de.\u00ab Mno\u017einska oblika poudari\u00a0skupnostno-cerkveni zna\u010daj<\/em>\u00a0misijonskega klica u\u010dencev. Vsak kr\u0161\u010deni je poklican k poslanstvu v Cerkvi in po naro\u010dilu Cerkve. Poslanstvo torej vr\u0161imo skupaj, ne posamezno, v ob\u010destvu s cerkveno skupnostjo in ne na svojo pobudo. In \u010detudi obstaja kdo, ki v neki zelo posebni situaciji sam izvaja evangelizacijsko poslanstvo, ga izvaja in ga vedno mora izvajati v ob\u010destvu s Cerkvijo, ki ga je poslala. Kakor je u\u010dil sv. Pavel VI. v Apostolski spodbudi\u00a0Evangelii nuntiandi<\/em>, meni zelo ljubem dokumentu: \u00bbEvangelizirati ni nikoli za nikogar individualno in izolirano dejanje, ampak je globoko cerkveno. Ko najbolj neznani pridigar, katehist ali pastir na najbolj odmaknjenem kraju oznanja evangelij, zbira svojo majhno skupnost ali deli neki zakrament, tudi \u010de je sam, vr\u0161i dejanje Cerkve, in njegovo dejanje je preko institucionalnih odnosov, pa tudi po nevidnih vezeh in globokih koreninah v redu milosti zanesljivo povezano z evangelizacijsko dejavnostjo celotne Cerkve\u00ab (\u0161t. 60). Dejansko ni naklju\u010dje, da je Gospod Jezus svoje u\u010dence poslal v misijon po dva in dva, saj pri\u010devanje kristjanov za Kristusa ima predvsem skupnostni zna\u010daj. Od tod bistveni pomen prisotnosti skupnosti, pa \u010deprav majhne, pri uresni\u010devanju poslanstva.<\/span><\/p>\n

Na drugem mestu se od u\u010dencev zahteva, da \u017eivijo\u00a0svoje osebno \u017eivljenje v klju\u010du poslanstva<\/em>. Jezus jih ne po\u0161ilja v svet samo zato, da bi misijonarili, ampak tudi in predvsem, da bi \u017eiveli poslanstvo, ki jim je zaupano; ne samo zato, da bi pri\u010devali, ampak tudi in predvsem, da bi bili Kristusove pri\u010de. Kakor to pove apostol Pavel z zares ganljivimi besedami: \u00bbVedno nosimo v svojem telesu Jezusovo umiranje, da bi se v na\u0161em telesu razodelo tudi Jezusovo \u017eivljenje\u00ab (2 Kor 4,10). Bistvo poslanstva je pri\u010devati za Kristusa, se pravi za njegovo \u017eivljenje, trpljenje, smrt in vstajenje iz ljubezni do O\u010deta in do \u010dlove\u0161tva. Ni naklju\u010dje, da so apostoli iskali zamenjavo za Juda med tistimi, ki so bili, kakor oni, pri\u010de vstajenja (prim. Apd 1,22). Kristus in to vstali Kristus je tisti, za katerega moramo pri\u010devati in \u010digar \u017eivljenje moramo deliti. Kristusovi misijonarji niso poslani, da bi posredovali sebe, da bi pokazali svoje prepri\u010dljive kvalitete in sposobnosti ali svoje vodstvene talente. Namesto tega imajo vzvi\u0161eno \u010dast, da v besedah in dejanjih ponudijo Kristusa, ko vsem oznanjajo veselo oznanilo njegovega odre\u0161enja z veseljem in pogumom kot prvi apostoli.<\/span><\/p>\n

Zato je konec koncev prava pri\u010da \u00bbmu\u010denec\u00ab, tisti, ki da \u017eivljenja za Kristusa, in tako vra\u010da dar, ki nam ga je On dal v samem sebi. \u00bbPrvi nagib za oznanjevanje evangelija je Jezusova ljubezen, ki smo jo prejeli. Izku\u0161nja, da nas ljubi On, ki nas je\u00a0odre\u0161il, nas nagiba, da ga ljubimo vedno bolj\u00ab (Evangelii gaudium, 264).<\/span><\/p>\n

Kon\u010dno pa v zvezi s kr\u0161\u010danskim pri\u010devanjem ostaja vedno veljavna ugotovitev sv. Pavla VI.: \u00bbSodobni \u010dlovek raje poslu\u0161a pri\u010devalce kot u\u010ditelje, ali \u010de poslu\u0161a u\u010ditelje, jih zato, ker so pri\u010devalci\u00ab (Evangelii nuntinadi, 41). Zato je pri\u010devanje evangeljskega \u017eivljenja kristjanov temeljno za prenos vere. Po drugi strani pa ostaja enako nujna naloga oznanjevanja njegove osebe in njegovega sporo\u010dila. Dejansko isti sv. Pavel VI. nadaljuje: \u00bbVedno je nepogre\u0161ljivo oznanjevanje, to besedno razgla\u0161anje sporo\u010dila. [\u2026] Beseda vedno ostaja aktualna, zlasti kadar je nosilka Bo\u017eje mo\u010di. Zato je \u0161e vedno aktualen aksiom sv. Pavla: \u00bbVera je iz oznanjevanja\u00ab (Rim 10,17). Sli\u0161ana Beseda nas vodi k veri\u00ab (prav tam, 42).<\/span><\/p>\n

Pri evangelizaciji gresta zato zgled kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja in oznanilo Kristusa skupaj. Eden slu\u017ei drugemu. Gre za dvoje plju\u010d, s katerima mora dihati vsaka skupnost, da bi bila misijonarska. To popolno, skladno in veselo pri\u010devanje za Kristusa bo zanesljivo privla\u010dna sila za rast Cerkve tudi v tretjem tiso\u010dletju. Zato spodbujam vse, naj spet dobijo pogum, odkritost, tisto\u00a0paressio<\/em>\u00a0prvih kristjanov, da bodo pri\u010devali za Kristusa z besedami in deli, v vseh \u017eivljenjskih okoljih.<\/span><\/p>\n

2. \u00bbDo skrajnih meja zemlje\u00ab \u2013 Trajna aktualnost univerzalnega evangelizacijskega poslanstva.<\/em><\/span>
Ko spodbuja u\u010dence, naj bodo njegove pri\u010de, vstali Gospod napoveduje, kam bodo poslani: \u00bbV Jeruzalem in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta\u00ab (Apd 1,8). Tu se zelo jasno poka\u017ee univerzalni zna\u010daj poslanstva u\u010dencev. Zelo jasno se v skoraj koncentri\u010dnih krogih poka\u017ee \u00bbcentrifugalno\u00ab geografsko gibanje od Jeruzalema, ki ga judovsko izro\u010dilo smatra kot sredi\u0161\u010de sveta, v Judejo in Samarijo, ter kon\u010dno \u00bbdo skrajnih mej sveta\u00ab. Poslani so, da bi oznanjali, ne da bi se \u0161li prozelitizem. Kristjan se ne ukvarja s prozelitizmom. Apostolska dela nam pripovedujejo o tem misijonarskem gibanju. Daje nam \u010dudovito podobo Cerkve \u00bbv izhodu\u00ab, da bi izpolnila svoj poklic pri\u010devanja za Gospoda Kristusa, ki ga usmerja Bo\u017eja previdnost preko konkretnih okoli\u0161\u010din \u017eivljenja. Prve kristjane so namre\u010d preganjali v Jeruzalemu in zato so se razpr\u0161ili po Judeji in Samariji in so povsod pri\u010devali za Kristusa (prim. Apd 8,1.4).<\/span><\/p>\n

Nekaj podobnega se \u0161e vedno dogaja v na\u0161em \u010dasu. Zaradi verskih preganjanj ter vojnih razmer in nasilja, so \u0161tevilni kristjani prisiljeni zbe\u017eati iz svoje de\u017eele v druge dr\u017eave. Hvale\u017eni smo tistim bratom in sestram, ki se ne zapirajo v trpljenje, ampak pri\u010dujejo za Kristusa in za Bo\u017ejo ljubezen v dr\u017eavah, ki jih sprejmejo. K temu jih je spodbujal sv. Pavel VI. glede na \u00bbodgovornost, ki pripada migrantom v dr\u017eavah, ki jih sprejmejo\u00ab (Evangelii nuntiandi, 21). Dejansko vedno bolj do\u017eivljamo, kako prisotnost vernikov razli\u010dnih narodnosti bogati obraz \u017eupnij in jih naredi bolj univerzalne, bolj katoli\u0161ke. Zato je pastorala migrantov misijonarska dejavnost, ki je ne smemo zanemarjati, in lahko pomaga tudi krajevnim vernikom, da ponovno odkrijejo veselje kr\u0161\u010danske vere, ki so jo prejeli.<\/span><\/p>\n

Navedba \u00bbdo skrajnih mej sveta\u00ab mora spra\u0161evati Jezusove u\u010dence vseh \u010dasov in jih vedno priganjati, da gredo naprej od obi\u010dajnih krajev, da bi pri\u010devali o Njem. Kljub vsem zmogljivostim zaradi sodobnega napredka, tudi danes \u0161e vedno obstajajo geografska podro\u010dja, na katera misijonarji, ki so Kristusove pri\u010de, \u0161e vedno niso pri\u0161li z veselim oznanilom o Njegovi ljubezni. Po drugi strani pa ne bo nobene \u010dlove\u0161ke resni\u010dnosti, ki bi bila tuja pozornosti Kristusovih u\u010dencev pri njihovem poslanstvu. Kristusova Cerkev je bila in vedno bo \u00bbv izhodu\u00ab k novim geografskim, socialnim, bivanjskim obzorjem, k \u00bbmejnim\u00ab krajem in \u010dlove\u0161kim stanjem, da bi pri\u010devali za Kristusa in za njegovo ljubezen vsem mo\u0161kim in \u017eenskam\u00a0 vseh ljudstev, kultur in socialnega stanu. V tem smislu bo poslanstvo vedno tudi\u00a0missio ad gentes<\/em>, kakor nas je u\u010dil 2. vatikanski koncil, zato bo morala Cerkev vedno iti dlje, preko svojih meja, da bo vsem oznanjala Kristusovo ljubezen. Glede tega bi se rad spomnil in zahvalil \u0161tevilnim misijonarjem, ki so svoje \u017eivljenje namenili temu, da so \u0161li \u00bbpreko\u00ab in utelesili Kristusovo ljubezen do mnogih bratov in sester, ki so jih sre\u010dali.<\/span><\/p>\n

3. \u00bbSveti Duh bo pri\u0161el nad vas\u00ab \u2013 Vedno dovoliti, da nas okrepi in vodi Duh<\/em><\/span>
Ko je u\u010dencem napovedal njihovo poslanstvo, da bodo njegove pri\u010de, je vstali Kristus tudi obljubil milost za tako veliko odgovornost: \u00bbSveti Duh bo pri\u0161el nad vas in boste moje pri\u010de\u00ab (Apd 1,8). Po pripovedi Apostolskih del se je dejansko prav po spustu Svetega Duha na Jezusove u\u010dence zgodilo prvo dejanje pri\u010devanja za Kristusa, mrtvega in vstalega, s kerigmatskim oznanilom, s tako imenovanim misijonskim govorom sv. Petra prebivalcem Jeruzalema. Tako se je za\u010delo obdobje evangelizacije sveta s strani Jezusovih u\u010dencev, ki so bili prej slabotni, prestra\u0161eni, zaprti. Sveti Duh jih je okrepil, jim dal pogum in modrost, da so pri\u010devali za Kristusa pred vsemi.<\/span><\/p>\n

Kot \u00bbnih\u010de ne more re\u010di: ‘Jezus je Gospod,\u00ab razen po delovanju Svetega Duha (1 Kor 12,3), tudi noben kristjan ne more v polnosti in pristno pri\u010devati za Jezusa Kristusa brez navdiha in pomo\u010di Duha. Zato je vsak misijonarski Kristusov u\u010denec poklican, da prepozna temeljno pomembnost delovanja Duha, da \u017eivi z Njim v vsakdanjosti in da stalno od Njega prejema mo\u010d in navdih. Ravno takrat, ko se po\u010dutimo utrujeni, brez navdu\u0161enja, izgubljeni, se spomnimo in se v molitvi zatecimo k Svetemu Duhu, ki \u2013 to ho\u010dem \u0161e enkrat poudariti \u2013 ima temeljno vlogo v misijonarskem \u017eivljenju, da mu pustimo, da nas po\u017eivi in okrepi On, ki je neiz\u010drpni bo\u017eanski vir novih energij in veselja nad tem, da Kristusovo \u017eivljenje delimo z drugimi. \u00bbPrejeti veselje Duha je milost. In je\u00a0edina mo\u010d<\/em>, ki jo moremo imeti za oznanjevanje evangelija, za izpovedovanje vere v Gospoda\u00ab (Sporo\u010dilo Pape\u0161kim misijonskim dru\u017ebam, 21, maja 2020). Tako je Duh pravi protagonist poslanstva: On je tisti, ki daje pravo besedo ob pravem \u010dasu na pravi na\u010din.<\/span><\/p>\n

V lu\u010di delovanja Svetega Duha ho\u010demo tudi razumeti misijonske obletnice leta 2022. Ustanovitev Svete Kongregacije\u00a0de propaganda fide\u00a0<\/em>leta 1622 je narekovala \u017eelja, da bi spodbujali misijonsko poslanstvo na novih ozemljih. Previdnostni uvid! Kongregacija se je izkazala kot klju\u010dna, da je evangelizacijsko poslanstvo Cerkve postalo v resnici tak\u0161no, neodvisno od vme\u0161avanja svetnih sil, da bi ustanovili tiste krajevne Cerkve, ki danes ka\u017eejo tolik\u0161no mo\u010d. \u017delimo si, da bi Kongregacija tako kot v preteklih \u0161tirih stoletjih z lu\u010djo Duha nadaljevala in okrepila svoje delo pri usklajevanju, organiziranju in animiranju misijonskih dejavnosti Cerkve.<\/span><\/p>\n

Isti Duh, ki vodi vesoljno Cerkev, navdihuje tudi preproste mo\u017ee in \u017eene za izredna poslanstva. Tako je bilo tudi z nekim francoskim dekletom, Pauline Jaricot, ki je pred natanko 200 leti ustanovila Zdru\u017eenje za \u0161irjenje vere. Njeno razglasitev za bla\u017eeno bomo obhajali v tem jubilejnem letu. Kljub negotovim razmeram je sprejela Bo\u017eji navdih in spro\u017eila mre\u017eo molitve in nabirke za misijonarje, da bi verniki lahko dejavno sodelovali pri misijonih \u00bbdo skrajnih mej sveta\u00ab. Iz te genialne zamisli se je rodil Svetovni misijonski dan, ki ga obhajamo vsako leto, in njegova nabirka je po vseh skupnostih namenjena vesoljnemu skladu, s katerim pape\u017e podpira misijonsko dejavnost.<\/span><\/p>\n

V tem kontekstu omenjam tudi francoskega \u0161kofa Charlesa de Forbin-Jansona, ki je za\u010del Ustanovo svetega detinstva za pospe\u0161evanje misijonske misli med otroki z geslom: \u00bbOtroci evangelizirajo otroke, otroci molijo za otroke, otroci pomagajo otrokom vsega sveta\u00ab; kakor tudi gospe Jeanne Bigard, ki je za\u010detnica Ustanove sv. Petra, apostola za podporo bogoslovcev in duhovnikov v misijonskih de\u017eelah. Te tri misijonske dejavnosti so bile priznane kot \u00bbpape\u0161ke\u00ab pred natanko sto leti. Prav tako pod navdihom in vodstvom Svetega Duha je bla\u017eeni Paolo Manna, ki se je rodil pred 150 leti, ustanovil sedanjo Pape\u0161ko misijonsko zvezo, da bi za misijone senzibiliziral in spodbudil duhovnike, redovnike in redovnice ter vse Bo\u017eje ljudstvo. \u010clan te zadnje ustanove je bil tudi sv. Pavel VI., ki mu je dal pape\u0161ko priznanje. Te \u0161tiri Pape\u0161ke misijonske dru\u017ebe omenjam zaradi njihovih velikih zgodovinskih zaslug, pa tudi da bi vas povabil, da se v tem posebnem letu z njimi veselite zaradi dejavnosti, ki jih vr\u0161ijo v podporo evangelizacijskega poslanstva vesoljne in krajevnih Cerkva. Upam, da bodo krajevne Cerkve mogle v teh Dru\u017ebah najti trdno orodje za negovanje misijonskega duha v Bo\u017ejem ljudstvu.<\/span><\/p>\n

Dragi bratje in sestre, \u0161e naprej sanjam o Cerkvi, ki bo vsa misijonarska in o novi pomladi misijonskega delovanja kr\u0161\u010danskih skupnosti. Ponavljam Mojzesovo \u017eeljo za Bo\u017eje ljudstvo na poti: \u00bbKo bi se le vse Gospodovo ljudstvo spremenilo v preroke\u00ab (4 Mz 11,29). Da, vsi v Cerkvi bodimo to, kar po krstu \u017ee smo: preroki, pri\u010de, Gospodovi misijonarji! V mo\u010di Svetega Duha in do skrajnih mej sveta. Marija, kraljica misijonov, prosi za nas!<\/span><\/p>\n

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 6. januarja 2022, Gospodovo razgla\u0161enje.<\/em><\/span><\/p>\n

FRAN\u010cI\u0160EK<\/span><\/p>\n

Vir: Vatican News – slovenska redakcija<\/a><\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbBoste moje pri\u010de\u00ab (Apd 1,8) Dragi bratje in sestre!Te besede pripadajo zadnjemu pogovoru vstalega Jezusa s svojimi u\u010denci, preden je \u0161el v nebesa, kakor je opisano v Apostolskih delih: \u00bbPrejeli boste mo\u010d, ko bo Sveti Duh pri\u0161el nad vas, in boste moje pri\u010de v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1915,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1914","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1914","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1914"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1914\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1916,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1914\/revisions\/1916"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1915"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1914"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1914"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1914"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}