{"id":1815,"date":"2022-07-17T07:37:29","date_gmt":"2022-07-17T05:37:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1815"},"modified":"2022-07-17T07:37:29","modified_gmt":"2022-07-17T05:37:29","slug":"duhovne-misli-cerkvenih-ocetov-benedikta-xvi-in-papeza-franciska-za-16-nedeljo-med-letom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2022\/07\/17\/duhovne-misli-cerkvenih-ocetov-benedikta-xvi-in-papeza-franciska-za-16-nedeljo-med-letom\/","title":{"rendered":"Duhovne misli cerkvenih o\u010detov, Benedikta XVI. in pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka za 16. nedeljo med letom"},"content":{"rendered":"
V odlomku te nedelje evangelist Luka pripoveduje o Jezusovem obisku v hi\u0161i Marte in Marije, Lazarjevima sestrama (prim. Lk 10, 38-42). Sprejmeta ga, in Marija se usede k njegovim nogam, da bi ga poslu\u0161ala. Odlo\u017eila je to, kar je po\u010dela, da bi bila Jezusu blizu, saj no\u010de presli\u0161ati nobene njegove besede. Vse je potrebno odlo\u017eiti, ko pride On in nas v na\u0161em \u017eivljenju obi\u0161\u010de, saj sta njegova navzo\u010dnost in njegova beseda pred vsakr\u0161no drugo stvarjo.<\/span><\/div>\n
<\/div>\n
\n

1 Mz 18,1-10<\/b><\/span><\/h2>\n

Gospod se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vro\u010dini sed\u00e8l pred vhodom v \u0161otor. Povzdignil je o\u010di, pogledal in glej, pred njim so stali trije mo\u017eje. Ko jih je zagledal, jim je od vhoda v \u0161otor tekel naproti in se jim priklonil do tal. Rekel je: \u00bbMoj gospod, \u010de sem na\u0161el naklonjenost v tvojih o\u010deh, nikar ne hodi mimo svojega slu\u017eabnika! Naj prinesejo, prosim, malo vode, da si umijete noge. Potem se spo\u010dijte pod drevesom! Prinesem tudi gri\u017eljaj kruha, da se okrep\u010date, potem pa lahko greste dalje. Saj ste zato pri\u0161li mimo svojega slu\u017eabnika!\u00ab Rekli so: \u00bbStori, kakor si rekel!\u00ab<\/span><\/p>\n

Abraham je nato pohitel v \u0161otor k Sari in rekel: \u00bbHitro vzemi tri merice moke, bele moke, zamesi in speci podpepelnike!\u00ab Potem je Abraham tekel h govedu. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu, ki ga je hitro pripravil. Vzel je maslo in mleko ter tele, ki ga je dal pripraviti, in vse to postavil prednje. Potem je stal pri njih pod drevesom, ko so jedli.<\/span><\/p>\n

Tedaj so mu rekli: \u00bbKje je tvoja \u017eena Sara?\u00ab Rekel je: \u00bbGlejte, v \u0161otoru.\u00ab Potem je rekel: \u00bbGotovo se vrnem k temi \u010dez leto ob tem \u010dasu, in glej, tvoja \u017eena Sara bo imela sina.\u00ab Sara pa je poslu\u0161ala za vhodom v \u0161otor, ki je bil za njim.<\/span><\/p>\n

Kol 1,24-28<\/b><\/span><\/h2>\n

Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter po svoje dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev. Postal sem njen slu\u017eabnik po na\u010drtu, ki mi ga je Bog dolo\u010dil, da izpolnim Bo\u017ejo besedo, skrivnost, ki je bila skrita pred veki in rodovi in se je zdaj razodela njegovim svetim. Njim je Bog hotel oznaniti, kak\u0161no je bogastvo slave te skrivnosti med pogani, namre\u010d Kristus v vas, upanje slave. Kajti njega oznanjamo, ko vsakega \u010dloveka spodbujamo in vsakega \u010dloveka pou\u010dujemo z vso modrostjo, da bi vsakega napravili popolnega v Kristusu.<\/span><\/p>\n

Lk 10,38-42<\/b><\/span><\/h2>\n

Ko so potovali, je pri\u0161el v neko vas in \u017eena po imenu Marta ga je sprejela v svojo hi\u0161o. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslu\u0161ala njegovo besedo, Marta pa je imela z obilno stre\u017ebo veliko dela. Pristopila je in rekla: \u00bbGospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila s\u00e1mo stre\u010di? Reci ji vendar, naj mi pomaga!\u00ab Gospod ji je odgovoril in rekel: \u00bbMarta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila bolj\u0161i del, ki ji ne bo odvzet.\u00ab<\/span><\/p>\n

Razlaga cerkvenih o\u010detov<\/b><\/span><\/h2>\n

Sv. Avgu\u0161tin pravi: \u00bbMarta je z velikodu\u0161no gostoljubnostjo sprejela Kristusa v svojo hi\u0161o. To je res veliko delo, saj je pripravljala obed za Svetega nad svetimi in za njegove u\u010dence. Marija pa se je hranila s pravi\u010dnostjo in resnico Jezusa, ki je kruh \u017eivljenja.\u00ab Sv. Ambro\u017e pojasnjuje: \u00bbKristusovo telo potrebuje poslu\u0161alce in delavce Bo\u017eje besede.\u00ab Sv. Efrem Sirski razlaga: \u00bbLahko bi sklepali, da je bila Martina ljubezen bolj gore\u010da kot Marijina, saj je bila pripravljena stre\u010di mu, \u0161e preden je pri\u0161el in je bila ona, ki mu je prva tekla naproti, ko je pri\u0161el obudit Lazarja od mrtvih.\u00ab Sv. Janez Kasijan pravi: \u00bbS tem, ko je Jezus pohvalil Marijo, ni kritiziral Marto, temve\u010d je samo pojasnil, da je slu\u017eenje telesu le prehodno, medtem ko je poslu\u0161anje Bo\u017eje besede ve\u010dno.\u00ab Sveti Ambro\u017e z razlago dogodka Marte in Marije tako spodbuja svoje vernike, s tem pa tudi nas: \u00bbSku\u0161ajmo imeti tudi mi to, kar nam ne more biti odvzeto, in sicer tako, da pozorno in ne raztreseno, prisluhnemo Gospodovi besedi. Tudi semenom nebe\u0161kih besed se lahko zgodi, da jih odnesejo pro\u010d, \u010de so posejana na poti. Naj tudi tebe, kakor Marijo, spodbuja \u017eelja po vedenju, in to je najve\u010dje ter najpopolnej\u0161e delo.\u00ab Ambro\u017e \u0161e dodaja, da \u00bbtudi pastoralna skrb ne sme odvra\u010dati od poznavanja nebe\u0161kih besed in od molitve\u00ab (Expositio Evangelii secundum Lucam, VII, 85: PL 15, 1720).<\/span><\/p>\n

Misli Benedikta XVI.<\/b><\/span><\/h2>\n

Na severni polovici zemeljske oble smo \u017ee skoraj sredi poletja. To je obdobje, ko ni \u0161ole in ima ve\u010dina po\u010ditnice. Manj je tudi pastoralnih dejavnosti po \u017eupnijah. Torej je resni\u010dno ugoden \u010das, da postavimo na prvo mesto to, kar je v \u017eivljenju resni\u010dno pomembno, prisluhniti Gospodovi Besedi. Na to nas spominja evangelij dana\u0161nje nedelje preko znamenitega dogodka, ki ga pripoveduje sveti Luka (Lk 10,38-42), ko je Jezus obiskal hi\u0161o Marte in Marije.<\/span><\/p>\n

Marta in Marija sta sestri, ki imata tudi brata Lazarja, vendar ta v tem dogodku ni omenjen. Jezus je \u0161el skozi vas, pravi besedilo, in Marta ga je sprejela v svojo hi\u0161o (prim Lk 10,38). Iz te podrobnosti lahko razberemo, da je Marta starej\u0161a in da ona v hi\u0161i gospoduje. Kajti, ko se je Jezus usedel, je Marija sedla k njegovim nogam ter ga poslu\u0161ala, medtem ko je imela Marta dosti opravka s stre\u017ebo, sicer potrebno za tak\u0161nega izrednega Gosta. Kot da bi imeli ta prizor pred o\u010dmi: ena sestra se prezaposlena su\u010de okoli, druga pa je kot zamaknjena od U\u010diteljeve prisotnosti ter njegovih besed. Marta \u010dez nekaj \u010dasa, o\u010ditno u\u017ealjena, ne zdr\u017ei ve\u010d in protestira, si dovoli kritizirati Jezusa: \u00bbGospod, ti ni mar, da me je sestra pustila s\u00e1mo stre\u010di? Reci ji vendar, naj mi pomaga!\u00ab Marta celo \u017eeli pou\u010diti U\u010ditelja samega! Jezus pa ji popolnoma miren odgovori: \u00bbMarta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila bolj\u0161i del, ki ji ne bo odvzet\u00ab (Lk 10,41-42). Kristusova beseda je zelo jasna. Nikakor ne omalova\u017euje dejavnega \u017eivljenja, tudi ne velikodu\u0161ne gostoljubnosti, pa\u010d pa samo jasno poudari, da je eno, ki je resni\u010dno potrebno in to je, poslu\u0161ati Gospodovo Besedo, saj je ravno v tem trenutku Gospod tam, navzo\u010d v Osebi Jezusa Kristusa! Vse drugo bo minilo in nam bo odvzeto, le Bo\u017eja Beseda je ve\u010dna in daje smisel na\u0161emu vsakodnevnemu delovanju.<\/span><\/p>\n

Sveti Ambro\u017e z razlago dogodka Marte in Marije tako spodbuja svoje vernike, s tem pa tudi nas: \u00bbSku\u0161ajmo imeti tudi mi to, kar nam ne more biti odvzeto, in sicer tako, da pozorno in ne raztreseno, prisluhnemo Gospodovi besedi. Tudi semenom nebe\u0161kih besed se lahko zgodi, da jih odnesejo pro\u010d, \u010de so posejana na poti. Naj tudi tebe, kakor Marijo, spodbuja \u017eelja po vedenju, in to je najve\u010dje ter najpopolnej\u0161e delo.\u00ab Ambro\u017e \u0161e dodaja, da \u00bbtudi pastoralna skrb ne sme odvra\u010dati od poznavanja nebe\u0161kih besed in od molitve\u00ab (Expositio Evangelii secundum Lucam, VII, 85: PL 15, 1720). Svetniki so torej imeli globoko \u017eivljensko izku\u0161njo povezanosti med molitvijo in delovanjem, med popolno ljubeznijo do Boga ter ljubeznijo do bratov in sester. Sveti Bernard, ki je zgled usklajenosti med kontemplacijo in delavnostjo, je v knjigi De consideratione, naslovljeni na pape\u017ea Evgenija III., v kateri mu je ponudil nekaj razmi\u0161ljanj o njegovi slu\u017ebi, vztrajal pri nujnosti notranje zbranosti, molitve, da bi se s tem lahko ubranil pred nevarnostmi pretiranega aktivizma, ne glede na stanje v katerem se znajde in ne glede na to kak\u0161no nalogo opravlja. Sveti Bernard zatrjuje, da pretirana zaposlenost, neustavljivi ritem \u017eivljenja, pogosto vodi v otrditev srca in ote\u017euje duha (prim. De consideratione II., 3).<\/span><\/p>\n

To je tudi za nas danes dragocen opomin, saj smo navajeni vrednotiti vse z merili produktivnosti in u\u010dinkovitosti. Brez zveste vsakodnevne molitve se na\u0161e delovanje izprazni, izgubi du\u0161o, se skr\u010di na preprost aktivizem, ki nas na koncu pusti nezadovoljne. V kr\u0161\u010danskem izro\u010dilu obstaja lepa molitev, ki se jo moli pred vsakim dejanjem in se glasi takole: \u00bbActiones nostras, qu\u00e6sumus, Domine, aspirando pr\u00e6veni et adiuvando prosequere, ut cuncta nostra oratio et operatio a te semper incipiat, et per te coepta finiatur\u00ab, in v prevodu: \u00bbNavdihuj na\u0161a dejanja, Gospod, in jih spremljaj s svojo pomo\u010djo, da bo tako, imelo vse na\u0161e govorjenje in delovanje vedno v tebi svoj za\u010detek in v tebi svojo dopolnitev\u00ab. Vsak korak v na\u0161em \u017eivljenju, vsako dejanje, tudi dejanje Cerkve, je potrebno storiti pred Bogom, v lu\u010di njegove Besede.<\/span><\/p>\n

Misli pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka<\/b><\/span><\/h2>\n

Angel Gospodov, nedelja, 21. julij 2013
\n<\/b>Dana\u0161nji odlomek je o Marti in Mariji. Kdo sta ti dve \u017eeni? Marta in Marija sta Lazarjevi sestri, Gospodovi sorodnici in njegovi zvesti u\u010denki, ki prebivata v Betaniji. Sveti Luka to takole opisuje: Marija je ob Gospodovih nogah poslu\u0161ala ‘njegovo besedo’<\/i>, medtem ko je imela Marta dosti opravka s stre\u017ebo (prim. Lk 10, 39-40). Obe sta sprejeli Gospoda, ki je \u0161el mimo, a vsaka na druga\u010den na\u010din. Marija je sedla k Jezusovim nogam in ga poslu\u0161ala, medtem ko je Marto popolnoma prevzela priprava, da se je vsa obremenjena obrnila na Jezusa: \u00bbGospod, ti ni mar, da me je sestra pustila s\u00e1mo stre\u010di? Reci ji vendar, naj mi pomaga!\u00ab<\/i> Jezus pa jo blago pograja: \u00bbMarta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. t\u00ab<\/i> (Lk 10,40-41).<\/span><\/p>\n

Kaj \u017eeli re\u010di Jezus s tem? Kaj je tisto le eno, ki je potrebno? Najprej je potrebno razumeti, da ne gre za nasprotje dveh dr\u017e, to je poslu\u0161anja Gospodove besede, kontemplacije in konkretnega slu\u017eenja bli\u017enjemu. To nista nasprotujo\u010di si dr\u017ei, temve\u010d nasprotno, sta dva vidika, oba bistvena za na\u0161e kr\u0161\u010dansko \u017eivljenje. Vidika, ki ju ne smemo nikoli lo\u010diti, ampak \u017eiveti v globoki povezanosti in skladnosti. Zakaj je bila torej Marta, \u010deprav blago, pa vendar pograjana. Zato, ker je imela za bistveno samo to, kar je po\u010dela, preve\u010d jo je jo prevzelo in zaposlilo to, kar mora ‘storiti’<\/i>. Pri kristjanu dela slu\u017eenja in dejavne ljubezni niso nikoli lo\u010dena od glavnega vira na\u0161ega delovanja, torej od poslu\u0161anja Gospodove Besede, ‘biti’<\/i> kot Marija, v dr\u017ei u\u010denca ob Jezusovih nogah. Zaradi tega je bila Marta pograjana.<\/span><\/p>\n

Tudi v na\u0161em kr\u0161\u010danskem \u017eivljenju, dragi bratje in sestre, sta molitev in delovanje globoko povezana. Molitev, ki ne vodi h konkretnemu dejanju do revnega, bolnega, pomo\u010di potrebnega brata, brata, ki je v te\u017eavah, je nerodovitna ter nepopolna. Prav tako pa tudi v cerkenem delovanju, \u010de je pozornost usmerjena le na ‘delati’ in je te\u017ei\u0161\u010de na stvareh, opravilih, strukturah in se pozabi na Kristusa, kot sredi\u0161\u010de vsega ter ni \u010dasa za pogovor z njim v molitvi, obstaja veliko tveganje, da slu\u017eimo samim sebi in ne Bogu, ki je navzo\u010d v pomo\u010di potrebnem bratu. Sveti Benedikt je povzel stil \u017eivljenja, ki ga je nakazal svojim menihom, z dvema besedama: ‘ora et labora’<\/i>, ‘moli in delaj’<\/i>. Iz kontemplacije, iz mo\u010dnega prijateljskega odnosa z Gospodom se poraja sposobnost \u017eiveti in prina\u0161ati Bo\u017ejo ljubezen, njegovo usmiljenje in ne\u017enost drugim. Tudi na\u0161e delo, ki ga opravljamo pomo\u010di potrebnemu bratu, na\u0161e delo dejavne ljubezni, ko opravljamo dela usmiljenja, nas vodijo h Gospodu, saj namre\u010d gledamo v pomo\u010di potrebnem bratu in sestri Gospoda samega.<\/span><\/p>\n

Prosimo Devico Marijo, ki je Mati poslu\u0161anja ter slu\u017eenja, naj nas u\u010di premi\u0161ljevati v na\u0161em srcu Besedo njenega Sina ter zvesto moliti, da bomo vedno bolj pozorni na potrebe bratov in sester.<\/span><\/p>\n

Angel Gospodov, nedelja, 17. julij 2016
\n<\/b>Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana\u0161njem evangeliju evangelist Luka opisuje o Jezusu, ki je med potjo v Jeruzalem vstopil v neko vas ter bil sprejet v hi\u0161o dveh sester: Marte in Marije (prim. Lk 10,38-42). Obe sta sprejeli Gospoda, a vsaka na svoj na\u010din. Marija se je usedla k Jezusovim nogam in poslu\u0161ala njegovo besedo (prim. v. 39), medtem ko je bila Marta zasedena s pripravo stvari in je v nekem trenutku rekla Jezusu: \u00bbGospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila s\u00e1mo stre\u010di? Reci ji vendar, naj mi pomaga!\u00ab (v. 40). Jezus ji je odgovoril: \u00bbMarta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila bolj\u0161i del, ki ji ne bo odvzet\u00ab (vv. 41-42.<\/span><\/p>\n

S svojim prevelikim prizadevanjem ter s \u010dezmernimi opravki, Marta tvega in tu je problem, da pozabi na to, kar je najpomembnej\u0161e in to je navzo\u010dnost gosta, v tem primeru Jezusa. Za gosta ni dovolj, da mu samo postre\u017eemo, nahranimo ali kakorkoli poskrbimo zanj. Gostu je potrebno predvsem prisluhniti, dobro si zapomnite to besedo, prisluhniti, ga sprejeti kot osebo z vso njegovo zgodovino, s njegovim srcem bogatim z ob\u010dutki in mislimi, torej tako, da se bo res po\u010dutil doma. Toda \u010de ga sprejme\u0161 v svojo hi\u0161o, ga posedi\u0161 tja, ti pa dela\u0161 naprej, on je tam kot kamen. Gost mora biti sprejet. Gotovo, Jezusov odgovor Marti, ko ji re\u010de, da je le eno potrebno, dobi poln pomen v povezavi s poslu\u0161anjem besede Jezusa samega, besede, ki razsvetljuje in podpira vse to, kar smo in vse to, kar po\u010dnemo. \u010ce gremo molit pred kri\u017e, govorimo, govorimo, govorimo\u2026, ne sli\u0161imo Jezusa. Poslu\u0161ati, prisluhniti. Toda ne smemo pozabiti, da je Jezus, kot Gospod in U\u010ditelj tudi v hi\u0161i Marte in Marije najprej romar in gost. Njegov odgovor ima torej ta prvi in bolj neposreden pomen: \u00bbMarta, Marta, zakaj si da\u0161 toliko opraviti za gosta, da celo pozabi\u0161 na njegovo navzo\u010dnost?\u00ab Gost kot kamen. Da bi ga sprejeli ni potrebno veliko stvari, \u0161e ve\u010d, potrebno je eno: poslu\u0161ati ga, beseda, poslu\u0161ati ga, izkazati mu bratsko dr\u017eo na na\u010din, da bo opazil, da je v dru\u017eini in ne v za\u010dasnem zaveti\u0161\u010du.\u00ab<\/span><\/p>\n

\u010ce jo tako razumemo, postane gostoljubnost kot delo usmiljenja resni\u010dno \u010dlove\u0161ka in kr\u0161\u010danska krepost, krepost, ki v dana\u0161njem svetu tvega, da je zanemarjena. Dejansko je vedno ve\u010d zaveti\u0161\u010d in gosti\u0161\u010d, vendar pa se ne vedno v teh okoljih udejanja tista prava gostoljubnost. Ustanavljamo razne in\u0161titucije, ki poskrbijo za razli\u010dne vrste bolezni, osamljenosti, obrobnosti, vendar pa je vedno manj mo\u017enosti, da tujec, tisti, ki je obroben ali izklju\u010den, najde nekoga, ki bi ga bil pripravljen poslu\u0161ati, ker je tujec, begunec, migrant, poslu\u0161ati njegovo bole\u010do pripoved. Celo v lastni hi\u0161i, med doma\u010dimi se zgodi, da je la\u017eje najti vsake vrste usluge ali postre\u017ebo, kot pa poslu\u0161anje in sprejem. Danes smo tako zasedeni s tolikimi problemi, nekaterimi nepomembnimi, da nimamo \u010dasa poslu\u0161ati. Postavil bi vam rad vpra\u0161anje. Vsak naj odgovori v svojem srcu: \u00bbTi mo\u017e, ima\u0161 \u010das prisluhniti \u017eeni? In ti \u017eena, ima\u0161 \u010das prisluhniti mo\u017eu? Star\u0161i, imate \u010das, \u010das, da ga zapravite, da prisluhniti va\u0161im otrokom, starim star\u0161em, ostarelim.\u00ab \u00bbStari star\u0161i vedno govorijo iste stvari, dolgo\u010dasni so!\u00ab \u00bbToda potrebujejo, da jim kdo prisluhne!\u00ab Poslu\u0161ati. Prosim vas, nau\u010dite se poslu\u0161ati ter posvetite jim ve\u010d \u010dasa. V sposobnosti poslu\u0161anja je korenina miru.<\/span><\/p>\n

Devica Marija, Mati poslu\u0161anja ter nagle postre\u017ebe, naj nas pou\u010di, da bomo sprejemali in bili gostoljubni do na\u0161ih bratov in sester.<\/span><\/p>\n

Angel Gospodov, nedelja, 21. julij 2019
\n<\/b>Dragi bratje in sestre, dober dan! V odlomku te nedelje evangelist Luka pripoveduje o Jezusovem obisku v hi\u0161i Marte in Marije, Lazarjevima sestrama (prim. Lk 10, 38-42). Sprejmeta ga, in Marija se usede k njegovim nogam, da bi ga poslu\u0161ala. Odlo\u017eila je to, kar je po\u010dela, da bi bila Jezusu blizu, saj no\u010de presli\u0161ati nobene njegove besede. Vse je potrebno odlo\u017eiti, ko pride On in nas v na\u0161em \u017eivljenju obi\u0161\u010de, saj sta njegova navzo\u010dnost in njegova beseda pred vsakr\u0161no drugo stvarjo. Gospod nas vedno preseneti. Ko ga za\u010dnemo zares poslu\u0161ati, se oblaki razkadijo, namesto dvomov pride resnica, strahov vedrina in razli\u010dne \u017eivljenjske situacije se postavijo na pravo mesto. Gospod vedno ko pride, postavi na pravo mesto stvari, tudi nam.<\/span><\/p>\n

V tem prizoru Marije iz Betanije ob Jezusovih nogah sv. Luka poka\u017ee mole\u010do dr\u017eo molivca, ki zna biti ob U\u010diteljevi navzo\u010dnosti tako, da ga poslu\u0161a in se uskladi z Njim. Gre za to, da se \u010dez dan ustavimo, se zberemo v ti\u0161ini kak\u0161no minuto, da napravimo prostor Gospodu, ki \u00bbpride mimo\u00ab in najdemo pogum ter ostanemo malo \u00bbna samem\u00ab z Njim, da se potem z ve\u010djo vedrino in u\u010dinkovitostjo vrnemo k vsakdanjim stvarem. S tem, ko je pohvalil Marijino dr\u017eo, ki si je \u00bbizvolila bolj\u0161i del\u00ab, se zdi, da Jezus ponavlja vsakemu od nas: \u00bbNe pusti se potegniti za seboj stvarem, ki jih je potrebno delati, ampak najprej prisluhni Gospodovemu glasu, da bo\u0161 dobro opravil naloge, ki ti jih daje \u017eivljenje\u00ab.<\/span><\/p>\n

Potem je \u0161e druga sestra, Marta. Sv. Luka pravi, da je ona gostila Jezusa (prim. v. 38). Morda je bila Marta starej\u0161a od sestre, tega ne vemo, prav gotovo pa je ta \u017eena imela karizmo za gostoljubnost. Kajti, ko je Marija poslu\u0161ala Jezusa, je bila ona zaposlena s \u0161tevilnimi opravili. Zato ji je Jezus rekel: \u00bbMarta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari\u00ab (v. 41). S temi besedami On prav gotovo ne namerava obsoditi dr\u017ee slu\u017eenja, temve\u010d pretirano skrb, s katero ga v\u010dasih do\u017eivljamo. Tudi mi imamo zaskrbljenosti kot sv. Marta in po njenem zgledu si zastavimo to, da se bo po na\u0161ih dru\u017einah in po na\u0161ih skupnostih \u017eivel \u010dut za gostoljubje, za bratstvo in se bo lahko vsakdo po\u010dutil \u00bbdoma\u00ab, \u0161e posebej mali in revni, ko trkajo na vrata.<\/span><\/p>\n

Dana\u0161nji evangelij nas torej spominja, kako je modrost srca ravno v tem, da znamo vklju\u010devati skupaj obe dr\u017ei, tako kontemplacijo kot akcijo. Marta in Marija nam v tem ka\u017eeta pot. \u010ce \u017eelimo z veseljem u\u017eivati \u017eivljenje, moramo zdru\u017eevati ti dve dr\u017ei: po eni strani biti \u00bbob Jezusovih nogah\u00ab, da mu prisluhnemo, ko nam razlaga skrivnost vsake stvari; po drugi strani pa biti urni in pripravljeni za gostoljubnost, ko gre On mimo ter trka na na\u0161a vrata v obli\u010dju prijatelja, ki potrebuje trenutek po\u010ditka in bratstva. Za to je potrebna ta gostoljubnost.<\/span><\/p>\n

Naj nam Sveta Marija, Mati Cerkve podari milost ljubiti in slu\u017eiti Bogu ter bratom z rokama Marte ter s srcem Marije, da bomo vedno v dr\u017ei poslu\u0161anja Kristusa lahko bili obrtniki miru in upanja. To je zanimivo, s tema dr\u017eama bomo obrtniki miru in upanja.<\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V odlomku te nedelje evangelist Luka pripoveduje o Jezusovem obisku v hi\u0161i Marte in Marije, Lazarjevima sestrama (prim. Lk 10, 38-42). Sprejmeta ga, in Marija se usede k njegovim nogam, da bi ga poslu\u0161ala. Odlo\u017eila je to, kar je po\u010dela, da bi bila Jezusu blizu, saj no\u010de presli\u0161ati nobene njegove besede. Vse je potrebno odlo\u017eiti, Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1816,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1815","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1815","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1815"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1815\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1817,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1815\/revisions\/1817"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1816"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1815"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1815"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1815"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}