{"id":1783,"date":"2022-06-12T11:05:23","date_gmt":"2022-06-12T09:05:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1783"},"modified":"2022-06-12T11:05:23","modified_gmt":"2022-06-12T09:05:23","slug":"duhovne-misli-cerkvenih-ocetov-benedikta-xvi-in-papeza-franciska-za-nedeljo-svete-trojice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2022\/06\/12\/duhovne-misli-cerkvenih-ocetov-benedikta-xvi-in-papeza-franciska-za-nedeljo-svete-trojice\/","title":{"rendered":"Duhovne misli cerkvenih o\u010detov, Benedikta XVI. in pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka za nedeljo Svete Trojice"},"content":{"rendered":"
Danes na praznik Svete Trojice nam Janezov evangelij predstavi odlomek dolgega Jezusovega poslovilnega govora, ki ga je imel malo pred trpljenjem. V tem odlomku On razlo\u017ei globlje resnice o sebi, torej tudi opi\u0161e odnos med Jezusom, O\u010detom in Svetim Duhom. Jezus ve, da je blizu uresni\u010ditev O\u010detovega na\u010drta, ki se bo dopolnil z njegovo smrtjo in vstajenjem. Zaradi tega \u017eeli dati svojim gotovost, da jih ne bo zapustil, saj bo njegovo poslanstvo nadaljeval Sveti Duh.<\/span><\/div>\n
<\/div>\n
\n

Prg 8,22-31<\/b><\/span><\/h2>\n

Gospod me je imel v za\u010detku svojega stvarstva,<\/span>
\npred svojimi pradavnimi deli.<\/span>
\nOd vekomaj sem bila zasnovana,<\/span>
\nod za\u010detka, preden je nastala zemlja.<\/span>
\nKo \u0161e ni bilo pravodovja, sem bila rojena,<\/span>
\nko \u0161e ni bilo studencev, polnih vod\u00e1.<\/span>
\nPreden so bile utrjene gore,<\/span>
\npred hribi sem bila rojena.<\/span>
\nKo \u0161e ni naredil zemlje in polja,<\/span>
\nne prvin zemeljskega kroga,<\/span>
\nko je utrjeval nebo, sem bila tam;<\/span>
\nko je s \u010drto ozna\u010dil obok nad pravodovjem,<\/span>
\nko je zgoraj krepil oblake,<\/span>
\nko je utrjeval studence pravodovja,<\/span>
\nko je morju dolo\u010dal svoj sklep,<\/span>
\nda vode ne prestopijo njegovega ukaza,<\/span>
\nko je urejal temelje zemlje,<\/span>
\nsem bila ob njem stanovitna.<\/span>
\nDan na dan sem bila njegovo veselje;<\/span>
\nigrala sem se pred njim ves \u010das;<\/span>
\nigrala sem se na njegovem zemeljskem krogu<\/span>
\nin moje veselje je pri \u010dlove\u0161kih otrocih.<\/span><\/p>\n

Ps 8<\/b><\/span><\/h2>\n

Odpev: \u00bbGospod, kako \u010dudovito je tvoje ime po vsej zemlji!\u00ab
\n<\/i>Ps 8,4-5.6-7.8-9<\/i><\/span><\/p>\n

Ko ob\u010dudujem nebo, delo tvojih prstov,<\/span>
\nluno in zvezde, ki si jih nanj pritrdil,<\/span>
\nse spra\u0161ujem, kaj je \u010dlovek, da se ga spominja\u0161,<\/span>
\nsin \u010dlovekov, da ga obiskuje\u0161.<\/span>
\nOdpev: \u00bbGospod, kako \u010dudovito je tvoje ime po vsej zemlji!\u00ab<\/i><\/span><\/p>\n

Nar\u00e9dil si ga le malo ni\u017ejega od angelov,<\/span>
\ns slavo in \u010dastjo si ga oven\u010dal.<\/span>
\nNad dela svojih rok si ga postavil,<\/span>
\nvse si pol\u00f3\u017eil pod njegove noge.<\/span>
\nOdpev: \u00bbGospod, kako \u010dudovito je tvoje ime po vsej zemlji!\u00ab<\/i><\/span><\/p>\n

Vse ovce in govedo,<\/span>
\nin tudi \u017eivali na polju,<\/span>
\nptice neba in ribe morj\u00e1,<\/span>
\nvse, kar se giblje po morskih st\u00e8zah.<\/span>
\nOdpev: \u00bbGospod, kako \u010dudovito je tvoje ime po vsej zemlji!\u00ab<\/i><\/span><\/p>\n

Rim 5,1-5<\/b><\/span><\/h2>\n

Ker smo torej opravi\u010deni iz vere, \u017eivimo v miru z Bogom po na\u0161em Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se pona\u0161amo z upanjem na Bo\u017ejo slavo. Pa ne samo to, ampak se celo pona\u0161amo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje preizku\u0161enost, preizku\u0161enost upanje. Upanje pa ne osramoti, ker je Bo\u017eja ljubezen izlita v na\u0161a srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.<\/span><\/p>\n

Jn 16,12-15<\/b><\/span><\/h2>\n

\u0160e veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k vsej resnici, ne bo namre\u010d govoril sam od sebe, temve\u010d bo govoril, kar bo sli\u0161al, in prihodnje re\u010di vam bo oznanjal. On bo mene poveli\u010dal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima O\u010de, je moje, zato sem vam rekel, da iz mojega jemlje in bo vam oznanjal.\u00ab<\/span><\/p>\n

Razlaga cerkvenih o\u010detov<\/b><\/span><\/h2>\n

Sv. Avgu\u0161tin v knjigi o Trojici dana\u0161nji odlomek razlaga takole: \u00bbSveti Duh sam zadostuje za na\u0161o bla\u017eenost, ker je nelo\u010dljiv od O\u010deta in Sina. V Bo\u017eji podobi je vse, kar ima O\u010de Sinovo, ki pravi: ‘Vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje’, v podobi slu\u017eabnika pa nauk ni njegov, temve\u010d tistega, ki ga je poslal. Kot \u010dlovek ni zmo\u017een dati tega. Iz tega je treba razumeti, da daje kot Bog in kot enak O\u010detu. O Duhu je re\u010deno, da ne govori samo od sebe, ker izhaja iz O\u010deta. Ker pa je Sin od O\u010deta in ker Sveti Duh izhaja iz O\u010deta, zakaj potem obeh ne imenujemo sin in zakaj za oba ne re\u010demo, da sta rojena, ampak je samo Sin edinorojeni, Sveti Duh pa ni ne sin ne rojen. Sin, ki ga je O\u010de poveli\u010dal, ni manj\u0161i od O\u010deta. Pa saj ga poveli\u010duje tudi Sveti Duh; je mar tudi on ve\u010dji od Sina? \u010ce pa Sveti Duh zato poveli\u010duje Sina, ker bo iz Sinovega jemal, in \u010de zato jemlje iz njegovega, ker je vse, kar ima O\u010de, njegovo, je jasno, da poveli\u010duje Sina O\u010de, ko Sina poveli\u010duje Sveti Duha. Iz tega spoznamo, da je vse, kar ima O\u010de, ne le Sinovo, ampak tudi Svetega Duha, ker more Sveti Duh poveli\u010dati Sina, ki ga poveli\u010duje O\u010de.\u00ab<\/span><\/p>\n

Sv. Hilarij iz Poitiersa takole moli k Sveti Trojici: \u00bbOhrani nedotaknjeno pravo vero, ki je v meni in mi daj vse do zadnjega diha ta isti glas moje vesti, da bom vedno ostal zvest temu, kar sem izpovedal pri svojem ponovnem rojstvu, ko sem bil kr\u0161\u010den v imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha\u00ab (De Trinitate, XII, 57, CCL 62\/A, 627).<\/span><\/p>\n

Misli Benedikta XVI.<\/b><\/span><\/h2>\n

Po velikono\u010dnem \u010dasu, ki se je zaklju\u010dil prej\u0161njo nedeljo z binko\u0161tmi, se v bogoslu\u017eju vra\u010damo v \u010das med letom. To nikakor ne pomeni, da si sedaj lahko kristjani manj prizadevamo, nasprotno, potem ko smo po zakramentih vstopili v bo\u017eje \u017eivljenje, smo poklicani biti vsak dan odprti za delovanje milosti, s katero napredujemo v ljubezni do Boga in do bli\u017enjega. Dana\u0161nja nedelja Svete Trojice v nekem smislu povzema Bo\u017eje razodetje, ki se je zgodilo v velikono\u010dnih skrivnostih: v Kristusovi smrti in v vstajenju, v njegovem vnebohodu na O\u010detovo desnico ter v izlitju Svetega Duha. \u010clove\u0161ki razum in govorica sta dejansko ne prikladna za razlago odnosov, ki obstajajo med O\u010detom, Sinom in Svetim Duhom. Kljub temu pa so cerkveni o\u010detje sku\u0161ali orisati skrivnost Troedinega Boga tako, da so jo \u017eiveli z globoko vero.<\/span><\/p>\n

Sveta Trojica za\u010dne namre\u010d prebivati v nas na dan svetega krsta. \u00bbJaz te krstim\u00ab, re\u010de krstitelj \u00bbv imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha\u00ab. Bo\u017ejega imena, v katerem smo kr\u0161\u010deni, se spomnimo vsaki\u010d, ko naredimo znamenje kri\u017ea. Teolog Romano Guardini je o znamenju kri\u017ea zapisal: \u00bbPred molitvijo ga naredimo zato, da nas duhovno uredi; usmeri misli, srce in hotenje na Boga. Po molitvi, da ostane v nas to, kar nam je Bog podaril.. Tako objame vse bitje, telo in du\u0161o… ter postane vse posve\u010deno v imenu Troedinega Boga\u00ab.<\/span><\/p>\n

V znamenju kri\u017ea in v imenu \u017eivega Boga je oznanilo, ki poraja vero ter navdihuje molitev. Kakor v evangeliju Jezus obljublja apostolom: \u00bbKo pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico\u00ab (Jn 16,13), se to dogaja v nedeljskem bogoslu\u017eju, ko duhovniki teden za tednom delijo kruh Besede in evharistije. Tudi sveti ar\u0161ki \u017eupnik je na to spominjal svoje vernike: \u00bbKdo je sprejel va\u0161o du\u0161o ob vstopu v \u017eivljenje? Duhovnik. Kdo jo hrani in ji daje mo\u010d za njeno potovanje? Duhovnik. Kdo jo pripravlja za prihod pred Boga, jo kon\u010dno umije v krvi Jezusa Kristusa? Duhovnik! Da, duhovnik, vedno duhovnik\u00ab (Pismo ob za\u010detku leta duhovnikov).<\/span><\/p>\n

Dragi prijatelji, vzemimo za svojo molitev sv. Hilarija iz Poitiersa: \u00bbOhrani nedotaknjeno pravo vero, ki je v meni in mi daj vse do zadnjega diha ta isti glas moje vesti, da bom vedno ostal zvest temu, kar sem izpovedal pri svojem ponovnem rojstvu, ko sem bil kr\u0161\u010den v imenu O\u010deta in Sina in Svetega Duha\u00ab (De Trinitate, XII, 57, CCL 62\/A, 627). Kli\u010dimo Bla\u017eeno Devico Marijo, prvo stvaritev, v kateri je v polnosti prebivala Sveta Trojica, in jo prosimo za njeno varstvo, da bomo lahko dobro nadaljevali svoje romanje.<\/span><\/p>\n

Misli pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka<\/b><\/span><\/h2>\n

Angel Gospodov, nedelja, 26. maj 2013
\n<\/b>Danes je nedelja Svete Trojice. Lu\u010d velikono\u010dnega \u010dasa ter binko\u0161ti v nas vsako leto obnavlja veselje in \u010dudenje vere. Iz tega spoznamo, da Bog ni nekaj be\u017enega, na\u0161 Bog ni Bog spray, je konkreten ne abstrakten in se imenuje: ‘Bog je ljubezen.’. To ni neka sentimentalna, \u010dustvena ljubezen, temve\u010d ljubezen O\u010deta, ki je vir vsakega \u017eivljenja, ljubezen Sina, ki je umrl na kri\u017eu in vstal, ljubezen Svetega Duha, ki prenavlja \u010dloveka in svet. Ko pomislimo na to, da je Bog ljubezen, je to za nas dobro, saj nas u\u010di ljubiti ter podarjati se drugim tako, kakor se je Jezus podaril nam in hodi z nami. Jezus hodi z nami po poti \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

Sveta Trojica ni proizvod \u010dlove\u0161kega razmi\u0161ljanja, ampak je obli\u010dje, s katerim se je Bog sam razodel in sicer ne od zgoraj s katedre, temve\u010d s tem, da hodi skupaj s \u010dlove\u0161tvom. In Jezus nam je razodel O\u010deta ter nam je obljubil Svetega Duha. Bog je hodil skupaj s svojim ljudstvom skozi zgodovino Izraelskega ljudstva in Jezus hodi vedno z nami ter nam je obljubil Svetega Duha, ki je ogenj in nas u\u010di vse to, \u010desar mi ne vemo, saj nas od znotraj vodi tako, da nam daje dobre misli in navdihe.<\/span><\/p>\n

Danes ne hvalimo Boga zaradi kak\u0161ne posebne skrivnosti, temve\u010d zaradi Njega samega, ‘zaradi njegove neizmerne slave’, kakor pravi bogoslu\u017ena pesem. Hvalimo ga in se mu zahvaljujemo, ker je Ljubezen in ker nas vabi vstopiti v objem njegovega ob\u010destva, ki je ve\u010dno \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n

Na\u0161o hvalnico izro\u010dimo v roke Device Marije. Ona, ki je najponi\u017enej\u0161a med ustvarjenimi bitji, je zaradi Kristusa \u017ee prispela na cilj zemeljskega romanja, je \u017ee v slavi Svete Trojice. Zato nam Marija, na\u0161a Mati, sveti kot znamenje gotovega upanja, saj je mati upanja na na\u0161i poti. Na na\u0161i poti je ona mati upanja in je mati, ki nas tola\u017ei in je mati, ki nas spremlja na na\u0161i poti.<\/span><\/p>\n

Angel Gospodov, nedelja, 22. maj 2016
\n<\/b>Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes na praznik Svete Trojice nam Janezov evangelij predstavi odlomek dolgega Jezusovega poslovilnega govora, ki ga je imel malo pred trpljenjem. V tem odlomku On razlo\u017ei globlje resnice o sebi, torej tudi opi\u0161e odnos med Jezusom, O\u010detom in Svetim Duhom. Jezus ve, da je blizu uresni\u010ditev O\u010detovega na\u010drta, ki se bo dopolnil z njegovo smrtjo in vstajenjem. Zaradi tega \u017eeli dati svojim gotovost, da jih ne bo zapustil, saj bo njegovo poslanstvo nadaljeval Sveti Duh. Sveti Duh bo nadaljeval Jezusovo poslanstvo, bo vodil Cerkev naprej v Jezusovem poslanstvu.<\/span><\/p>\n

Jezus namre\u010d razodeva, v \u010dem je njegovo poslanstvo. Predvsem nas bo Sveti Duh vodil k \u0161tevilnim re\u010dem, ki jih ima Jezus sam \u0161e za povedati (prim. Jn 16,12). Ne gre za nove ali posebne nauke, ampak za polno razumevanje vsega tega, kar je Sin sli\u0161al pri O\u010detu in je dal spoznati u\u010dencem (prim. v. 15). Duh nas namre\u010d vodi v nove bivanjske okoli\u0161\u010dine s pogledom usmerjenim na Jezusa, isto\u010dasno pa odprtim za dogodke in prihodnost. On nam pomaga hoditi skozi zgodovino trdno zakoreninjeni v evangeliju in tudi z dinami\u010dno zvestobo svojim izro\u010dilom ter obi\u010dajem.<\/span><\/p>\n

Skrivnost Trojice pa govori tudi o nas, o na\u0161em odnosu z O\u010detom, Sinom in Svetim Duhom. Saj nas je po krstu Sveti Duh vstavil v srce in v \u017eivljenje samega Boga, ki je ob\u010destvo ljubezni. Bog je ‘dru\u017eina’ treh oseb, ki se ljubijo tako mo\u010dno, da so eno. Ta ‘bo\u017eanska dru\u017eina’ pa ni zaprta sama vase, temve\u010d je odprta, si podeljuje med sabo med stvarjenjem, v zgodovini in je vstopila v svet ljudi, da bi vse poklicala, da bi se ji pridru\u017eili. Trinitari\u010dno obzorje ob\u010destva nas vse zajema ter nas spodbuja, da \u017eivimo v ljubezni in bratski podelitvi v gotovosti, da kjer je ljubezen, tam je Bog.<\/span><\/p>\n

To da smo ustvarjeni po podobi in sli\u010dnosti Boga ob\u010destva nas kli\u010de k razumevanju nas samih kot bitij v odnosu ter da \u017eivimo medsebojne odnose v medsebojni solidarnosti in ljubezni. Tak\u0161ni odnosi naj bi bili v igri predvsem po na\u0161ih cerkvenih skupnostih, da bo vedno bolj jasna podoba Cerkve kot ikone Trojice. V igri naj bi bili tudi med kakr\u0161nim koli drugim dru\u017ebenim odnosom, tako v dru\u017einah kot v prijateljstvih na podro\u010dju dela. To so konkretne ponujene nam prilo\u017enosti za ustvarjanje vedno bolj \u010dlove\u0161ko bogatih odnosov, sposobnih medsebojnega spo\u0161tovanja in ljubezni.<\/span><\/p>\n

Praznik Svete Trojice nas vabi k prizadevanju med vsakdanjimi dogodki, da bomo kvas ob\u010destva, tola\u017ebe in usmiljenja. Pri tem poslanstvu pa nas podpira mo\u010d, ki nam jo Sveti Duh daje. Ta ozdravlja meso ranjenega \u010dlove\u0161tva zaradi krivi\u010dnosti, nadvlade, sovra\u0161tva in pohlepa. Devica Marija je v svoji poni\u017enosti sprejela O\u010detovo voljo in je spo\u010dela Sina po delovanju Svetega Duha. Naj nam Ona, ogledalo Svete Trojice pomaga po\u017eiviti na\u0161o vero v trinitari\u010dno skrivnost in jo udejanjiti z izbirami te dr\u017eami ljubezni in edinosti.<\/span><\/p>\n

CAMERINO, sveta ma\u0161a, nedelja, 16. junij 2019
\n<\/b>\u00bbKaj je \u010dlovek, da se ga spominja\u0161?\u00ab, smo molili v Psalmu (8,5). Ko sem mislil na vas, so mi pri\u0161le na misel te besede. Ob tem, kar ste videli in trpeli, ob podrtih hi\u0161ah in zgradbah, ki so se spremenile v ru\u0161evine, pride to vpra\u0161anje: kaj je \u010dlovek? <\/i>Kaj je, \u010de se lahko to, kar postavi, v trenutku zru\u0161i? Kaj je, \u010de lahko njegovo upanje kon\u010da v prahu? Kaj je \u010dlovek?<\/i> Zdi se, da je odgovor v nadaljevanju stavka: kaj je \u010dlovek, da se ga spominja\u0161<\/i>? Nas, tak\u0161nih, kot smo, s svojimi \u0161ibkostmi, se Bog spominja. V negotovosti, ki so zaznamo zunaj in znotraj, nam Gospod daje gotovost: On se nas spominja. Spominja <\/i>se, to je ponovno se s srcem vra\u010da k nam, saj smo mu pri srcu. In medtem ko se na zemlji mnoge stvari hitro pozabijo, nas Bog ne pusti v pozabi. Nih\u010de ni nepomemben v njegovih o\u010deh, vsakdo ima Zanj neizmerno vrednost: majhni smo pod nebom in nemo\u010dni, ko se trese zemlja, vendar pa smo za Boga dragoceni bolj kot katerakoli stvar.<\/span><\/p>\n

Spomin<\/i> je klju\u010dna beseda za \u017eivljenje. Prosimo za milost, da bi se vsak dan spominjali, da nas Bog ne pozabi; da smo njegovi ljubljeni otroci, enkratni in nenadomestljivi: \u010de se tega spominjamo, dobimo mo\u010d za to, da se ne vdamo pred nasprotji \u017eivljenja. Spomnimo se, koliko smo vredni, pred sku\u0161njavo, da bi bili \u017ealostni in \u0161e naprej pogrevali tisto najslab\u0161e, za katero se zdi, da se ne bo nikoli kon\u010dalo. Slabi spomini pridejo, tudi kadar ne mislimo nanje; vendar pa se ne izpla\u010dajo: pustijo le malodu\u0161nost in nostalgijo. Kako te\u017eko se je osvoboditi slabih spominov! Dr\u017ei pregovor, ki pravi, da Bog la\u017eje izpelje Izraelce iz Egipta kot Egipt iz srca Izraelcev.<\/span><\/p>\n

Da bi osvobodili srce preteklosti, ki se vra\u010da, negativnih spominov, ki zasu\u017enjujejo, objokovanj, ki hromijo, potrebujemo nekoga, ki bi nam pomagal nositi bremena, ki jih imamo v notranjosti. Danes Jezus prav re\u010de, da veliko stvari \u00bbne moremo nositi\u00ab (prim. <\/i>Jn 16,12). In kaj stori pred na\u0161o \u0161ibkostjo? Ne odvzame nam bremen, kakor bi si \u017eeleli mi, ki vedno i\u0161\u010demo hitre in povr\u0161inske re\u0161itve; ne, Gospod nam da Svetega Duha. Njega potrebujemo, saj je Tola\u017enik, to je Tisti, ki nas ne pusti samih pod te\u017eo \u017eivljenja. Je Tisti, ki preoblikuje na\u0161 su\u017eenjski spomin v svoboden spomin, rane preteklosti v spomine re\u0161enja<\/i>. V nas dopolnjuje to, kar je storil za Jezusa: njegove rane, tiste grde rane, ki jih je izdolblo zlo, so po mo\u010di Svetega Duha postale kanali usmiljenja, svetle rane, v katerih se blesti Bo\u017eja ljubezen, ljubezen, ki ponovno dviguje, ki o\u017eivlja. To stori Sveti Duh, kadar Ga povabimo v svoje rane. Slabe spomine mazili z balzamom upanja, saj je Sveti Duh obnovitelj upanja<\/i>.<\/span><\/p>\n

Upanje<\/i>. Za kak\u0161no upanje gre? Ne gre za prehodno upanje. Zemeljska upanja so kratkotrajna, vedno imajo rok trajanja: narejena so iz zemeljskih sestavin, ki se prej ali slej pokvarijo. Upanje Svetega Duha pa je dolgotrajno. Ne pote\u010de, saj je utemeljeno na Bo\u017eji zvestobi. Upanje Svetega Duha prav tako ni optimizem. Rodi se bolj v notranjosti, na dnu srca ponovno pri\u017ege gotovost, da smo dragoceni, ker smo ljubljeni. Vlije zaupanje, da nismo sami. Gre za upanje, ki v notranjosti pu\u0161\u010da mir in veselje, neglede na to, kaj se dogaja zunaj. Gre za upanje, ki ima mo\u010dne korenine, ki ga ne more izruvati noben vihar \u017eivljenja. Gre za upanje, pravi danes sv. Pavel, ki \u00bbne osramoti\u00ab (Rim 5,5), ki daje mo\u010d za premagovanje vseh stisk (prim. v. 2-3). Ko smo v stiski ali ranjeni, smo nagnjeni\u00a0 k temu, da bi okoli svojih \u017ealosti in strahov \u00bbnaredili gnezdo\u00ab. Sveti Duh pa nas osvobaja na\u0161ih gnezd, nam pomaga vzleteti, razkriva nam \u010dudovito usodo, za katero smo rojeni. Duh v nas goji \u017eivo upanje. Povabimo ga. Prosimo ga, naj pride v nas in nam bo blizu.<\/span><\/p>\n

Bli\u017eina<\/i> je tretja in zadnja beseda, ki bi jo \u017eelel podeliti z vami. Danes obhajamo Sveto Trojico. Trojica ni teolo\u0161ka uganka, ampak \u010dudovita skrivnost Bo\u017eje bli\u017eine. Trojica nam pravi, da tam gori v nebesih nimamo samotarskega Boga, ki bi bil oddaljen in ravnodu\u0161en; ne, je O\u010de<\/i>, ki nam je dal svojega Sina<\/i>, ki je postal \u010dlovek kot mi, in ki nam zato, da bi nam bil \u0161e bli\u017eje, da bi nam pomagal nositi bremena \u017eivljenja, po\u0161ilja svojega Duha<\/i>. On, ki je Duh, prihaja v na\u0161ega duha in nas tako tola\u017ei odznotraj, v notranjost nam prina\u0161a ne\u017enost Boga. Z Bogom bremena \u017eivljenja ne ostajajo na na\u0161ih ramenih: Duh, ki ga imenujemo vsakokrat, ko naredimo znamenje kri\u017ea, prav medtem, ko se dotaknemo ramen, pride, da bi nam dal mo\u010d, da bi nas spodbudil, da bi pomagal nositi bremena. On je namre\u010d strokovnjak pri o\u017eivljanju, pri opogumljanju, pri obnavljanju. Potrebno je ve\u010d mo\u010di za popravljanje kot za gradnjo, za ponovni za\u010detek kot za za\u010detek, za to, da bi se spravili, kot pa da bi se strinjali. To je mo\u010d, ki nam jo da Bog. Zato tisti, ki se pribli\u017ea Bogu, ne izgubi poguma, gre naprej: ponovno za\u010dne, ponovno poskusi, ponovno gradi.<\/span><\/p>\n

Dragi bratje in sestre, danes sem pri\u0161el, da bi vam bil blizu; tukaj sem, da bi z vami prosil Boga, naj se nas spomni<\/i>, da nih\u010de ne bi pozabil na tiste, ki so v te\u017eavah. Prosim Boga upanja<\/i>, da to, kar je nestalno na zemlji, ne bi zamajalo gotovosti, ki jo imamo znotraj. Prosim Boga, ki je blizu<\/i>, da bi spodbudil konkretna dejanja bli\u017eine. Minila so skoraj tri leta in tveganje je, da bi po prvem \u010dustvenem in medijskem odzivu, pozornost upadla in bi obljube kon\u010dale v pozabi; da bi pove\u010dale razo\u010daranje tistih, ki vidijo, da se vedno ve\u010d ljudi odseljuje s tega podro\u010dja. Gospod pa spodbuja, da bi se spominjali, popravljali, ponovno gradili, ter da bi to storili skupaj, ne da bi kadarkoli pozabili na tistega, ki trpi.<\/span><\/p>\n

Kaj je \u010dlovek, da se ga spominja\u0161? <\/i>Bog, ki se nas spominja, Bog, ki ozdravlja na\u0161e ranjene spomine tako, da jih mazili z upanjem, Bog, ki nam je blizu, da bi nas ponovno dvignil od znotraj, naj nam pomaga biti graditelji dobrega, tola\u017eniki src<\/i>. Vsakdo lahko stori nekaj dobrega, ne da bi pri\u010dakoval, da bi drugi za\u010deli. Vsakdo lahko koga potola\u017ei, ne da bi pri\u010dakoval, da bodo razre\u0161eni njegovi problemi. Kaj je \u010dlovek?<\/i> Je tvoj veliki sen, Gospod, katerega se vedno spominja\u0161. Daj, da bi se tudi mi spominjali, da smo na svetu zato, da bi dali upanje in bli\u017eino, saj smo tvoji otroci, \u00bbBog vse tola\u017ebe\u00ab (2Kor 1,3).<\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danes na praznik Svete Trojice nam Janezov evangelij predstavi odlomek dolgega Jezusovega poslovilnega govora, ki ga je imel malo pred trpljenjem. V tem odlomku On razlo\u017ei globlje resnice o sebi, torej tudi opi\u0161e odnos med Jezusom, O\u010detom in Svetim Duhom. Jezus ve, da je blizu uresni\u010ditev O\u010detovega na\u010drta, ki se bo dopolnil z njegovo smrtjo Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1784,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1783","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1783","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1783"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1783\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1785,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1783\/revisions\/1785"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1784"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1783"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1783"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1783"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}