{"id":1769,"date":"2022-05-29T08:09:29","date_gmt":"2022-05-29T06:09:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1769"},"modified":"2022-05-29T08:09:29","modified_gmt":"2022-05-29T06:09:29","slug":"papez-francisek-cerkev-ni-carina-ampak-bozje-ljudstvo-ki-ga-vodi-sveti-duh","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2022\/05\/29\/papez-francisek-cerkev-ni-carina-ampak-bozje-ljudstvo-ki-ga-vodi-sveti-duh\/","title":{"rendered":"Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek: Cerkev ni carina, ampak Bo\u017eje ljudstvo, ki ga vodi Sveti Duh"},"content":{"rendered":"
\n

Sveti o\u010de je udele\u017eencem plenarnega zasedanja Pape\u0161ke komisije za Latinsko Ameriko, ki poteka od 24. do 27. maja, poslal video sporo\u010dilo. V njem je med drugim poudaril, da sinodalnost brez ob\u010destvenosti lahko postane cerkveni populizem. Prav tako je spomnil, da smo soodgovorni za skupno dobro in svetost Cerkve.<\/span><\/p>\n

Sveti o\u010de je najprej spregovoril o \u00bbob\u010destvenosti\u00ab in \u00bbsoudele\u017ebi\u00ab, ki sta klju\u010dnega pomena za razumevanje in udejanjanje sklepov III. generalne konference latinskoameri\u0161kih \u0161kofov v Puebli, tako kot je bil koncept \u00bbpastoralnega spreobrnjenja\u00ab v sredi\u0161\u010du pozornosti IV. generalne konference v Santu Domingu in V. generalne konference v Aparecidi. Pape\u017e se je v sporo\u010dilu zaustavil predvsem ob sinodalni poti: le-ta po njegovih besedah ni nova, vendar pa potrebuje nov zagon, ki je mogo\u010d s tem, da se prisluhne Svetemu Duhu in se mu da prostor.<\/span><\/p>\n

\n

Ponovno se nau\u010diti hoditi skupaj, po sledeh koncila<\/strong><\/span><\/p>\n

Sveti o\u010de je nadalje dejal, da je sinodalna pot, ki je bila zna\u010dilna za prvo Cerkev, v latinski Cerkvi izginila, medtem ko so jo vzhodne Cerkve ohranile. Pavel VI. jo je ponovno uvedel ob koncu drugega vatikanskega koncila, ko je ustanovil tajni\u0161tvo \u0161kofovske sinode. Za\u010detek tega procesa, v katerem se nahaja Cerkev, je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek primerjal z otrokom, ki dela majhne, plahe in v\u010dasih tudi nerodne korake, ko se u\u010di hoditi. Dejal je, da gre za sposobnost, ki jo je treba ponovno pridobiti: ob tem po eni strani odkrivamo svojo majhnost, po drugi strani pa dejstvo, da je ta prilo\u017enost ugoden \u010das (veliki kair\u00f3s), ki ga je potrebno izkoristiti za polno \u00bbosebno in pastoralno spreobrnjenje\u00ab. Ta vidik po besedah svetega o\u010deta ostaja eden izmed vodilnih motivov. Pomembno je dajati prostor Svetemu Duhu, ne da bi si domi\u0161ljali, da vemo vse vnaprej.<\/span><\/p>\n

Pape\u017e alergi\u010den na zaklju\u010deno in zaprto miselnost<\/strong><\/span><\/p>\n

Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek je nato jasno spregovoril o tem, da je \u00bbalergi\u010den na miselnost, ki je zaklju\u010dena in zaprta\u00ab. Pri tem je spomnil na za\u010detke teologije osvoboditve, ko je marksisti\u010dna analiza, na katero sta se tedaj zelo ostro odzvala pape\u017e in general jezuitov, do\u017eivela ideologizacijo tega, kar je \u00bblatinskoameri\u0161ka teluri\u010dna pot\u00ab. Pojasnil je, da je uporabil pridevnik \u00bbteluri\u010den\u00ab zato, ker je \u00bblatinskoameri\u0161ka duhovnost povezana z zemljo in je ni mogo\u010de lo\u010diti od nje.\u00ab Sveti o\u010de je prepri\u010dan, da je Cerkev v Latinski Ameriki in na Karibih \u00bbprehodila pot;\u00ab pot, ki jo gradi Sveti Duh takrat, ko \u00bbna\u0161e mi\u0161ljenje ni zaklju\u010deno; kadar je zaklju\u010deno, ne deluje.\u00ab<\/span><\/p>\n

Odprtost za Svetega Duha, ki ustvarja harmonijo<\/strong><\/span><\/p>\n

Brez te odprtosti Svetemu Duhu \u00bbnas dar ne vzgaja, ker ne more vstopiti v srce.\u00ab Dar se namre\u010d ne vsiljuje, temve\u010d \u017eeli vstopiti z blagostjo. Vendar pa je pomembno, da mu omogo\u010dimo, da deluje. Pape\u017e je ob tem spomnil, da gre za dar, ki je nepredvidljiv, zastonjski, nezaslu\u017een in nas vedno presene\u010da. Prav tako se je navezal na binko\u0161ti in opozoril, da ne gre za dogodek, ki bi bil omejen na preteklost, saj je Sveti Duh (\u00bbVeliki Neznanec\u00ab) vedno sodoben. Kadar zaradi \u00bbzaprtega poznavanja\u00ab ali ambicij mislimo, da vse obvladujemo, \u00bbzlahka zapademo v sku\u0161njavo, da bi imeli popoln nadzor, zavzeli prostore, pri\u0161li do navidezne pomembnosti tistega, ki \u017eeli biti protagonist, kot v televizijski nadaljevanki. Namesto tega pa moramo odpreti procese. Pape\u017e prizna, da Sveti Duh sprva povzro\u010di \u00bbneke vrste nered\u00ab, in predlaga, naj si predstavljamo, kaj se je zgodilo na binko\u0161tno jutro, ko so pri\u010de mislile, da so se zna\u0161le med opitimi u\u010denci. Zatem pa citira svetega Bazilija, ki je govoril o \u00bbharmoniji\u00ab.<\/span><\/p>\n

Sinodalnost ni organizacijska moda<\/strong><\/span><\/p>\n

Sveti o\u010de je poudaril tudi evharisti\u010dno razse\u017enost, ki je temelj pristne sinodalnosti. Brez nje bi bilo na\u0161e sodelovanje \u00bbzgolj parlamentarizem\u00ab, medtem ko gre za \u00bbizraz cerkvenega ob\u010destva, ki si prizadeva, da bi se spravilo v gibanje. Vsi kr\u0161\u010deni so\u00a0synodoi, prijatelji, ki spremljajo Gospoda na njegovi poti.\u00ab Sinodalnost po pape\u017eevih besedah prav tako ni \u00bborganizacijska moda ali projekt \u010dlove\u0161kega ponovnega izumljanja Bo\u017ejega ljudstva,\u00ab ampak \u00bbdinami\u010dna in zgodovinska razse\u017enost cerkvenega ob\u010destva, ki je utemeljeno na trinitari\u010dnem ob\u010destvu in mora ob hkratnem spo\u0161tovanju\u00a0sensus fidei\u00a0celotnega svetega Bo\u017ejega ljudstva, apostolske kolegialnosti in enosti s Petrovim naslednikom spodbujati spreobrnjenje in reformo Cerkve na vseh ravneh.\u00ab<\/span><\/p>\n

Cerkev ni carina, ki nadzira<\/strong><\/span><\/p>\n

Komisijo za Latinsko Ameriko je pape\u017e povabil, naj bo diakonija, ki pomaga razli\u010dnim dikasterijem, da bodo delovali v sinergiji in bolje razumevali dru\u017ebeno in cerkveno stvarnost tega podro\u010dja. Ne sme se je razumeti kot neke vrste \u00bbcarino, ki nadzira\u00ab, ampak mora spodbujati lastno identiteto in bratstvo, ki ju \u017eivijo ljudstva Latinske Amerike.<\/span><\/p>\n

Varujmo se klerikalizma in osebnega protagonizma<\/strong><\/span><\/p>\n

Ob koncu video sporo\u010dila je sveti o\u010de spomnil, da mora biti protagonist Sveti Duh in ne mi. V okviru reforme rimske kurije pa pape\u017e upa, da bo Komisija za Latinsko Ameriko ustvarila \u00bbnovo dinamiko in odpravila nekatere klerikalne navade\u00ab. Dodal je, da je klerikalizem \u00bbkvietisti\u010dna\u00ab sprevr\u017eenost. Ob\u010destvenost brez sinodalnosti lahko po njegovih besedah \u00bbzlahka prepusti prostor neza\u017eeleni ustaljenosti in centralizmu. Sinodalnost brez ob\u010destvenosti pa lahko postane cerkveni populizem.\u00ab Pape\u017e \u0161e povabi, da bi z ve\u010djo intenzivnostjo \u017eiveli cerkveno ob\u010destvenost v raznolikosti karizem, poklicev in slu\u017eb ter bi se varovali pred individualisti\u010dnimi protagonizmi. Spomni na zavzemanje za \u00bbspodbujanje procesov, ki bodo Bo\u017ejemu ljudstvu, ki hodi v zgodovini, omogo\u010dili, da bolj in bolje sodeluje pri skupni odgovornosti, ki jo imamo vsi za to, da smo Cerkev. Vsi smo Bo\u017eje ljudstvo. Vsi smo u\u010denci, poklicani, da se u\u010dimo in sledimo Gospodu. Vsi smo soodgovorni za skupno dobro in svetost Cerkve,\u00ab je sklenil sveti o\u010de video sporo\u010dilo udele\u017eencem plenarnega zasedanja Pape\u0161ke komisije za Latinsko Ameriko.<\/span><\/p>\n<\/div>\n

Vir: Vatican News – slovenska redakcija\u00a0<\/a><\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sveti o\u010de je udele\u017eencem plenarnega zasedanja Pape\u0161ke komisije za Latinsko Ameriko, ki poteka od 24. do 27. maja, poslal video sporo\u010dilo. V njem je med drugim poudaril, da sinodalnost brez ob\u010destvenosti lahko postane cerkveni populizem. Prav tako je spomnil, da smo soodgovorni za skupno dobro in svetost Cerkve. Sveti o\u010de je najprej spregovoril o \u00bbob\u010destvenosti\u00ab Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1199,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1769","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1769","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1769"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1769\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1770,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1769\/revisions\/1770"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1199"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1769"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1769"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1769"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}