{"id":1607,"date":"2021-12-19T10:10:52","date_gmt":"2021-12-19T08:10:52","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1607"},"modified":"2021-12-19T10:10:52","modified_gmt":"2021-12-19T08:10:52","slug":"bozic-praznik-jezusovega-rojstva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2021\/12\/19\/bozic-praznik-jezusovega-rojstva\/","title":{"rendered":"Bo\u017ei\u010d \u2013 praznik Jezusovega rojstva"},"content":{"rendered":"

Na bo\u017ei\u010dni dan, 25. decembra, v Katoli\u0161ki cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Bo\u017ejega u\u010dlove\u010denja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokon\u010dno in nepreklicno zavzel za svet in za \u010dloveka.[1]<\/a><\/span><\/p>\n

Natan\u010den datum Jezusovega rojstva ni znan, \u010deprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej \u0161tejemo tudi \u010dlove\u0161ko zgodovino. Pape\u017e Julij I. (337\u2013352) je za datum Jezusovega rojstva dolo\u010dil 25. december. \u010cas zimskega solsticija je bil \u017ee v predkr\u0161\u010danskih \u010dasih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi za\u010denjajo dalj\u0161ati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove lu\u010di v naravo kristjani praznujemo novo Lu\u010d, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natan\u010den datum Jezusovega rojstva za kr\u0161\u010danske veroizpovedi danes ni ve\u010d bistvenega pomena, pa\u010d pa je glavna njegova vsebina: Bo\u017eji Sin se je u\u010dlove\u010dil in pri\u0161el na svet, da bi \u010dlove\u0161tvo odre\u0161il njegovih grehov.<\/span><\/p>\n

V Cerkvi so za bo\u017ei\u010d \u017ee zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja ma\u0161e (opolno\u010di, ob zori in podnevi), kakr\u0161ne nima noben drug praznik. Cerkev \u0161e danes ob bo\u017ei\u010du opravlja trikratno evharisti\u010dno slavje \u2013 vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri ma\u0161e. Pri polno\u010dni ma\u0161i je najve\u010dji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2]<\/a>\u00a0in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski ma\u0161i se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa,[3]<\/a>\u00a0s \u010dimer se pripoved o rojstvu kon\u010da. Dnevna ma\u0161a je vsebinsko najgloblja, saj je sredi\u0161\u010dni odlomek iz\u00a0Svetega pisma<\/em>\u00a0vzet iz za\u010detka\u00a0Janezovega evangelija<\/em>.[4]<\/a><\/span><\/p>\n

\u00bbKo Bog v polnosti \u010dasov po\u0161lje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je ve\u010dno izmenjavanje ljubezni: O\u010de, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je dele\u017enost pri tem ve\u010dnem izmenjavanju<\/em>\u00ab (Katekizem Katoli\u0161ke Cerkve<\/em>\u00a0221). V liku Jezusa Kristusa, u\u010dlove\u010denega Bo\u017ejega Sina, najdemo razlago Boga O\u010deta, ki nam je razumljiva \u0161ele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v na\u0161o notranjost.[5]<\/a><\/span><\/p>\n

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine \u010dlove\u0161tva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje:\u00a0pred in po Kristusu. S trenutkom, ko se je Bo\u017eji Sin u\u010dlove\u010dil, se je svet spremenil. Pri\u0161la je Lu\u010d, da bi premagala moralno no\u010d \u010dlove\u0161tva,\u00a0pri\u0161lo je \u017divljenje, da bi se zoperstavilo \u00bbkulturi smrti\u00ab, pri\u0161la je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej \u00bbdolini solz\u00ab, smer, ki pelje v Nebesa.<\/span><\/p>\n

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana prilo\u017enost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.<\/span><\/p>\n

Jaslice<\/strong><\/span>
\nNe vemo natan\u010dno, kdaj so za\u010deli postavljati jaslice po cerkvah in hi\u0161ah, eno je gotovo, da imajo izvor v bo\u017ei\u010dni skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni bo\u017ei\u010da. So \u017eiva predstavitev bo\u017ei\u010dne skrivnosti in na\u0161 izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo, da so jih poznali \u017ee v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu, sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji.\u00a0<\/span><\/p>\n

Podobe Jezusa, Marije in Jo\u017eefa nam brez besed pripovedujejo o Bo\u017eji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Dru\u017eini.<\/span><\/p>\n

Pesem Sveta no\u010d<\/em><\/strong><\/span>
\nPesem Sveta no\u010d<\/em> je nastala za bo\u017ei\u010d leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. \u017dupnikov pomo\u010dnik Josef Mohr je napisal besedilo, u\u010ditelj Franc Ksaver Gruber, cerkovnik in organist v Oberndorfu, pa ga je uglasbil.\u00a0Na sam sveti ve\u010der 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s pro\u0161njo, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripi\u0161e \u0161e spremljavo za kitaro.\u00a0Gruber je to takoj naredil in pesem so peli \u017ee pri tisti polno\u010dnici. S\u010dasoma se je raz\u0161irila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena bo\u017ei\u010dna pesem, brez katere si ne moremo predstavljati bo\u017ei\u010da.<\/span><\/p>\n

Bo\u017ei\u010dni \u010das<\/strong><\/span>
\nBo\u017ei\u010dni \u010das se za\u010denja na predve\u010der praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razgla\u0161enja, to je vklju\u010dno do nedelje Jezusovega krsta.\u00a0V sredi\u0161\u010du bo\u017ei\u010dnega \u010dasa je bo\u017ei\u010d – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nih\u010de, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel ve\u010dno \u017eivljenje (prim. Jn 3,17).<\/span><\/p>\n

Druga bo\u017eja oseba sprejme po Mariji na\u0161o \u010dlove\u0161ko naravo in postane pravi \u010dlovek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslu\u0161ati in posnemati. Bog postane \u010dlovek zato, da bi mi \u017eiveli Bo\u017eje \u017eivljenje.\u00a0Praznik Gospodovega rojstva – bo\u017ei\u010d, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov na\u0161ega \u017eivljenja, ker se more vsak \u010das izvr\u0161iti bo\u017eja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu.\u00a0Bo\u017ei\u010dni \u010das je kratek, a zelo bogat.<\/span><\/p>\n

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se kon\u010da s praznikom Marije, svete Bo\u017eje Matere.\u00a0Med osmino je nedelja svete Dru\u017eine. Drugi zelo pomemben praznik bo\u017ei\u010dnega \u010dasa je Gospodovo razgla\u0161enje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega bo\u017eanstva.\u00a0Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa \u0161e na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razgla\u0161enju se kon\u010da praznovanje njegovega skritega \u017eivljenja in za\u010denja spomin javnega oznanjevanja in navzo\u010dnosti Bo\u017ejega kraljestva.<\/span><\/p>\n

Vir: rkc.si<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na bo\u017ei\u010dni dan, 25. decembra, v Katoli\u0161ki cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Bo\u017ejega u\u010dlove\u010denja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokon\u010dno in nepreklicno zavzel za svet in za \u010dloveka.[1] Natan\u010den datum Jezusovega rojstva ni znan, \u010deprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1608,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1607","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1607","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1607"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1607\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1609,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1607\/revisions\/1609"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1608"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1607"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1607"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1607"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}