{"id":1379,"date":"2021-05-16T19:46:18","date_gmt":"2021-05-16T17:46:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1379"},"modified":"2021-05-16T19:46:18","modified_gmt":"2021-05-16T17:46:18","slug":"apostolsko-pismo-v-obliki-motu-proprio-papeza-franciska-antiquum-ministerium-s-katerim-se-vzpostavlja-sluzba-katehista","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2021\/05\/16\/apostolsko-pismo-v-obliki-motu-proprio-papeza-franciska-antiquum-ministerium-s-katerim-se-vzpostavlja-sluzba-katehista\/","title":{"rendered":"Apostolsko pismo v obliki \u00bbMotu Proprio\u00ab pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka Antiquum ministerium, s katerim se vzpostavlja slu\u017eba katehista"},"content":{"rendered":"
\n

1. Slu\u017eba katehista je v Cerkvi zelo starodavna. Skupno prepri\u010danje mnogih teologov je, da prve primere najdemo \u017ee v spisih Nove zaveze. Slu\u017eba pou\u010devanja dobi prvi zametek v \u00bbu\u010diteljih\u00ab, ki jih apostol omenja, ko pi\u0161e skupnosti v Korintu: \u00bbBog pa je v Cerkvi postavil najprej apostole, drugi\u010d preroke, tretji\u010d u\u010ditelje; potem \u010dudodelstva, potem milostne darove ozdravljanja, pomo\u010di, vodenja in govorjenja v raznovrstnih jezikih. So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi u\u010ditelji? Ali vsi delajo \u010dude\u017ee, ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo? A vendar morate hrepeneti po ve\u010djih milostnih darovih. Naj vam poka\u017eem \u0161e odli\u010dnej\u0161o pot\u00ab (1 Kor 12,28-31).<\/span><\/p>\n

Luka za\u010dne svoj evangelij z izjavo: \u00bb\/S\/em sklenil tudi jaz, ko sem vse od za\u010detka natan\u010dno poizvedel,\u00a0tebi, nadvse odli\u010dni Te\u00f3fil, vse po vrsti popisati, da spozna\u0161 zanesljivost naukov, o katerih si bil pou\u010den\u00ab (Lk 1,3-4). Zdi se, da se je evangelist dobro zavedal, da s svojimi spisi nudi posebno obliko pou\u010devanja, ki daje trdnost in mo\u010d tistim, ki so \u017ee prejeli krst. Apostol Pavel se ponovno vrne k tej temi, ko Gala\u010danom priporo\u010da: \u00bbKdor prejema pouk v besedi, naj vse svoje dobrine deli s tistim, ki ga pou\u010duje\u00ab (Gal 6,6). Kot je razvidno, besedilo dodaja temeljno posebnost: ob\u010destvo \u017eivljenja kot zna\u010dilnost rodovitnosti prejete kateheze.<\/span><\/p>\n

2. Kr\u0161\u010danska skupnost je od svojih za\u010detkov do\u017eivljala ve\u010d razli\u010dnih oblik slu\u017eb, ki so se konkretno izrazile v slu\u017eenju mo\u0161kih in \u017eensk, ki so v poslu\u0161nosti delovanju Svetega Duha posvetili svoja \u017eivljenja izgradnji Cerkve. Karizme, ki jih Sveti Duh ni nikoli nehal razlivati na kr\u0161\u010dene, so dobile v nekaterih trenutkih vidno in oprijemljivo obliko neposrednega slu\u017eenja kr\u0161\u010danski skupnosti v njenih mnogoterih izrazih, tako da so bile priznane kot nepogre\u0161ljiva oblika slu\u017eenja za skupnost: \u00bbRazli\u010dni so milostni darovi, Duh pa je isti. Razli\u010dne so slu\u017ebe, Gospod pa je isti. Razli\u010dna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.\u00a0Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje \u010dude\u017enih mo\u010di, drugemu prerokovanje, drugemu razlo\u010devanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresni\u010duje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor ho\u010de\u00ab (1 Kor 12,4-11).<\/span><\/p>\n

Znotraj velikega karizmati\u010dnega izro\u010dila Nove zaveze je torej mogo\u010de prepoznati dejavno navzo\u010dnost kr\u0161\u010denih, ki so vr\u0161ili slu\u017ebo posredovanja nauka apostolov in evangelistov na bolj organski, trajen in z razli\u010dnimi \u017eivljenjskimi okoli\u0161\u010dinami povezan na\u010din (prim. II. vatikanski koncil; B 8). Cerkev je to slu\u017ebo \u017eelela prepoznati kot konkreten izraz osebne karizme, ki je mo\u010dno podpirala izvr\u0161evanje njenega evangelizacijskega poslanstva. Pogled na \u017eivljenje prvih kr\u0161\u010danskih skupnosti, ki so si prizadevale za \u0161irjenje in razmah evangelija, tudi danes spodbuja Cerkev\u00a0k dojemanju novih\u00a0\u00a0izrazov, po katerih bo ostala zvesta Gospodovi besedi zato, da bi njegov evangelij dosegel vse stvarstvo.<\/span><\/p>\n

3. Celotna zgodovina evangelizacije dveh tiso\u010dletij zelo jasno ka\u017ee, kako u\u010dinkovito je bilo poslanstvo katehistov. \u0160kofje, duhovniki in diakoni so skupaj s tolikimi mo\u017emi in \u017eenami posve\u010denega \u017eivljenja posvetili svoje \u017eivljenje ketehetskemu pouku, da bi bila vera trdna opora osebnemu bivanju vsakega \u010dloveka. Poleg tega so nekateri okoli sebe zbrali druge brate in sestre, ki so v medsebojni podelitvi enake karizme oblikovali redovne ustanove, popolnoma posve\u010dene katehezi.<\/span><\/p>\n

Pri tem ne smemo pozabiti na ne\u0161tete mno\u017eice laikov, ki so neposredno sodelovali pri \u0161irjenju evangelija s katehetskim pou\u010devanjem. Na mo\u0161ke in \u017eenske z \u017eivo vero, verodostojne pri\u010de svetosti, ki so bili v nekaterih primerih tudi ustanovitelji Cerkve ter so zanjo darovali svoje \u017eivljenje. Tudi danes je na \u010delu skupnosti na razli\u010dnih podro\u010djih veliko sposobnih in vztrajnih katehistov, ki opravljajo nenadomestljivo poslanstvo pri prena\u0161anju in poglabljanju vere. Dolga vrsta bla\u017eenih, svetih in tudi katehistov mu\u010dencev je zaznamovala poslanstvo Cerkve, ki si zaslu\u017ei, da ga poznamo, saj predstavlja rodoviten vir ne samo za katehezo, ampak za celotno zgodovino kr\u0161\u010danske duhovnosti.<\/span><\/p>\n

4. Z II. vatikanskim ekumenskim koncilom je Cerkev za\u010dutila obnovljeno zavest o pomembnosti prizadevanja laikov pri delu evangelizacije. Koncilski o\u010detje so ve\u010dkrat poudarili, kako potrebno je za \u00bbplantatio Ecclesiae\u00ab in za razvoj kr\u0161\u010danske skupnosti neposredno vklju\u010devanje vernih laikov v razli\u010dne oblike evangelizacije, v katerih se lahko izrazi njihova karizma. \u00bbPrav tako si zaslu\u017ei priznanje tista za misijonsko delo med pogani tako zaslu\u017ena mno\u017eica katehistov, mo\u017e in \u017eena, ki pre\u017eeti z apostolskim duhom z velikimi napori prispevajo edinstveno in povsem nepogre\u0161ljivo pomo\u010d pri \u0161irjenju vere in Cerkve. V na\u0161ih dneh je slu\u017eba katehistov kar najve\u010djega pomena; saj je malo klera za oznanjevanje evangelija tolik\u0161nim mno\u017eicam in za du\u0161nopastirsko delo\u00ab (II. vatikanski ekumenski koncil, M 17).<\/span><\/p>\n

Skupaj z bogatim koncilskim naukom je treba omeniti \u0161e stalno zanimanje pape\u017eev, \u0161kofovske sinode, \u0161kofovskih konferenc in posameznih pastirjev, ki so v teh desetletjih katehezo pomembno obnovili.\u00a0Katekizem katoli\u0161ke Cerkve<\/em>,\u00a0Apostolska spodbuda o katehezi, Splo\u0161ni katehetski pravilnik, Splo\u0161ni pravilnik za katehezo,\u00a0<\/em>nedavno izdani\u00a0Pravilnik za katehezo<\/em>\u00a0so skupaj z narodnimi, regionalnimi in \u0161kofijskimi\u00a0katekizmi<\/em>\u00a0izraz sredi\u0161\u010dne vrednosti katehetskega dela, ki v ospredje postavlja izobra\u017eevanje in trajno oblikovanje vernikov.<\/span><\/p>\n

5. \u0160kofu lastno poslanstvo je, da je \u2013 skupaj z duhovniki, s katerimi deli isto pastoralno skrb, in skupaj s posebno odgovornostjo star\u0161ev za kr\u0161\u010dansko vzgojo otrok \u2013 prvi katehist v svoji \u0161kofiji, (prim. ZCP, kan. 774, \u00a7 2; ZKVC [Zakonik kanonov vzhodnih Cerkva], kan. 618). Ne da bi mu kakor koli odvzeli to poslanstvo, je treba priznati navzo\u010dnost laikov, ki so v mo\u010di svojega krsta poklicani k sodelovanju v slu\u017ebi kateheze (prim. ZCP, kan. 225; ZKVC, kan. 401 in 406). Ta navzo\u010dnost postane \u0161e bolj nujna v na\u0161ih \u010dasih zaradi obnovljene zavesti o evangelizaciji v sodobnem svetu (prim. apostolska spodbuda\u00a0Veselje evangelija<\/em>, 163\u2013168), pa tudi zaradi uveljavljanja globalizirane kulture (prim. okro\u017enica\u00a0Vsi smo bratje<\/em>, 100.138), ki zahteva pristno sre\u010danje z mladimi rodovi. Pri tem ne smemo pozabiti na potrebo po ustvarjalnih metodologijah in orodjih. Slednja oznanjevanje evangelija usklajujejo z misijonarsko preobrazbo, ki jo je za\u010dela Cerkev. Zvestoba preteklosti in odgovornost za sedanjost sta nujna pogoja, da Cerkev lahko vr\u0161i svoje poslanstvo v svetu.<\/span><\/p>\n

Prebujanje osebnega navdu\u0161enja vsakega kristjana in po\u017eivljanje zavesti, da je poklican uresni\u010devati svoje poslanstvo v skupnosti, zahteva poslu\u0161anje glasu Duha, ki nikoli ne umakne svoje rodovitne navzo\u010dnosti (prim. ZCP, kan. 774, \u00a7 1; ZKVC, kan. 617). Duh tudi danes kli\u010de mo\u0161ke in \u017eenske, naj se sre\u010dajo z mnogimi, ki \u010dakajo, da bi spoznali lepoto, dobroto in resnico kr\u0161\u010danske vere. Dol\u017enost pastirjev je, da podpirajo to pot in bogatijo \u017eivljenje kr\u0161\u010danskih skupnosti s prepoznavanjem lai\u0161kih slu\u017eb, ki morejo prispevati k preobrazbi dru\u017ebe, s tem \u00bbda\u00a0bi kr\u0161\u010danske vrednote prodirale v dru\u017ebeni, politi\u010dni in gospodarski svet\u00ab (Veselje evangelija<\/em>, 102).<\/span><\/p>\n

6. Lai\u0161ki apostolat ima nesporno svetno vrednost. Ta zahteva, da laiki \u00bbi\u0161\u010dejo bo\u017eje kraljestvo s tem, da se ukvarjajo s \u010dasnimi re\u010dmi in jih urejajo v sladu z Bo\u017ejo voljo\u00ab (II. vatikanski ekumenski koncil, C\u00a031). Njihovo vsakdanje \u017eivljenje je prepleteno z dru\u017einskimi in dru\u017ebenimi odnosi, kar jim omogo\u010da, da potrjujejo, kako \u00bbso poklicani predvsem k temu, da po njih postaja Cerkev pri\u010dujo\u010da in dejavna na tistih krajih in v tistih okoli\u0161\u010dinah, kjer more Cerkev samo po njih postati sol zemlje\u00ab (C 33). Dobro pa je omeniti, da morejo biti laiki poleg tega apostolata \u00bbpoklicani \u0161e na razli\u010dne na\u010dine k bolj neposrednemu sodelovanju pri hierarhi\u010dnem apostolatu, podobno tistim mo\u017eem in \u017eenam, ki so apostola Pavla podpirali pri oznanjevanju evangelija in ki so se mnogo trudili v Gospodu\u00ab (C\u00a033).<\/span><\/p>\n

Posebna naloga, ki jo opravlja katehist, pa se vendarle dolo\u010da znotraj drugih slu\u017eb, ki so prisotne v kr\u0161\u010danski skupnosti. Katehist je namre\u010d najprej poklican, da poka\u017ee svojo usposobljenost v pastoralni slu\u017ebi posredovanja vere, ki se odvija postopno: od prvega oznanila, ki uvaja v\u00a0kerigmo<\/em>, do pouka, ki ozavesti novo \u017eivljenje v Kristusu in pripravlja zlasti na zakramente kr\u0161\u010danskega uvajanja, pa do trajne formacije, ki vsakemu kristjanu omogo\u010di, da je vedno bolj pripravljen \u00bbodgovoriti, \u010de vas vpra\u0161a za razlog upanja\u00ab (1 Pt 3,15). Katehist je isto\u010dasno tudi pri\u010da vere, u\u010ditelj in mistagog, spremljevalec in pedagog, ki pou\u010duje v imenu Cerkve. To je istovetnost, ki se lahko skladno in odgovorno razvije samo po molitvi, \u0161tudiju in neposrednem sodelovanju pri \u017eivljenju skupnosti (prim. Pape\u0161ki svet za pospe\u0161evanje nove evangelizacije,\u00a0Pravilnik za katehezo,<\/ins>\u00a0<\/em>113).\u00a0<\/span><\/p>\n

7. Izdaja apostolskega pisma\u00a0Ministeria quaedam<\/em>\u00a0Pavla VI. je bila daljnovidna, saj je spremenjenemu zgodovinskemu trenutku prilagodil slu\u017ebo lektorja in akolita (prim. apostolsko pismo\u00a0Spiritus Domini<\/em>), hkrati pa spodbudil \u0161kofovske konference, naj pospe\u0161ujejo tudi druge slu\u017ebe, med njimi slu\u017ebo katehista: \u00bbPoleg teh slu\u017eb, ki so skupne latinski Cerkvi, \u0161kofovskim konferencam ni\u010d ne prepre\u010duje, da bi od Apostolskega sede\u017ea prosile \u0161e za druge, \u010de presodijo, da bi bila iz posebnih razlogov njihova ustanovitev potrebna ali zelo koristna na njihovem podro\u010dju. Te vrste so na primer slu\u017ebe\u00a0ostiarija, eksorcista in katehista<\/em>.\u00ab Nujno povabilo se ponovi v apostolski spodbudi\u00a0O evangelizaciji dana\u0161njega sveta<\/em>, ko ob zahtevi, da je treba znati brati trenutne potrebe kr\u0161\u010danske skupnosti v zvesti kontinuiteti z za\u010detki, spodbuja odkrivanje novih oblik slu\u017eb za prenovljeno pastoralo: \u00bbTe slu\u017ebe, ki so na videz nove, a so zelo povezane z izku\u0161njami, ki jih je Cerkev \u017eivela v \u010dasu svojega obstoja \u2013 na primer slu\u017eba katehista \u2013 so dragocene za\u00a0plantatio<\/em>, za \u017eivljenje in rast Cerkve ter za njeno sposobnost iz\u017earevanja okoli sebe in do tistih, ki so oddaljeni\u00ab (sv. Pavel VI.,\u00a0O evangelizaciji dana\u0161njega sveta<\/em>, 73).<\/span><\/p>\n

Ne moremo torej zanikati, da se \u00bbzavest istovetnosti in poslanstva laikov v Cerkvi pove\u010duje. Na voljo imamo \u0161tevilne laike, \u010deprav jih \u0161e ni dovolj. Ti laiki imajo globok \u010dut za skupnost in zvesto zavzetost v ljubezni do bli\u017enjega, v katehezi, v obhajanju vere\u00ab (Veselje evangelija,\u00a0<\/em>102). Iz tega sledi, da sprejem lai\u0161ke slu\u017ebe, kakr\u0161na je slu\u017eba katehista, daje ve\u010dji poudarek misijonskemu prizadevanju, ki je lastno vsakemu kr\u0161\u010denemu in se mora vr\u0161iti v popolnoma svetni obliki, ne da bi zapadli v kakr\u0161en koli izraz klerikalizacije.<\/span><\/p>\n

8. Ta slu\u017eba je tudi mo\u010dno povezana s poklicanostjo, ki od \u0161kofa zahteva potrebno razlo\u010devanje in jo poudari obred postavitve. Gre namre\u010d za stalno slu\u017ebo, ki je dana krajevni Cerkvi glede na pastoralne potrebe, ki jih ugotovi krajevni ordinarij, izvaja pa se na lai\u0161ki na\u010din, kakor zahteva sama narava te slu\u017ebe. Dobro je, da so v postavljeno slu\u017ebo katehistov poklicani mo\u0161ki in \u017eenske globoke vere in \u010dlove\u0161ke zrelosti, da dejavno sodelujejo pri \u017eivljenju kr\u0161\u010danske skupnosti, da so sposobni sprejemanja, velikodu\u0161nosti in \u017eivljenja v bratski skupnosti, da dobijo potrebno bibli\u010dno, teolo\u0161ko, pastoralno in teolo\u0161ko izobrazbo, da bodo pozorni sporo\u010devalci verskih resnic ter da so \u017ee pri\u0161li do zrele katehetske izku\u0161nje (prim. II. vatikanski ekumenski koncil,\u00a0Odlok o pastirski slu\u017ebi \u0161kofov v Cerkvi<\/em>, 14; ZCP, kan. 231, \u00a7 1; ZKVC,\u00a0\u00a0kan. 409, \u00a7 1). Zahteva se, da morajo biti zvesti sodelavci duhovnikov in diakonov, pripravljeni opravljati slu\u017ebo tam, kjer bo potrebno, in da jih spodbuja pravo apostolsko navdu\u0161enje.<\/span><\/p>\n

Zato, potem ko smo pretehtali vse vidike, v mo\u010di apostolske oblasti<\/span><\/p>\n

ustanavljam<\/strong><\/span><\/p>\n

lai\u0161ko slu\u017ebo katehista.<\/strong><\/span><\/p>\n

Kongregacija za bogoslu\u017eje in disciplino zakramentov bo v kratkem \u010dasu poskrbela za objavo Obreda postavitve lai\u0161ke slu\u017ebe katehista.<\/span><\/p>\n

9. Zato vabim \u0161kofovske konference, naj slu\u017ebo katehista uresni\u010dijo s tem, da dolo\u010dijo potrebni vzgojni\u00a0postopek\u00a0<\/em>in normativne kriterije za dostop do njega, ko poi\u0161\u010dejo najbolj dosledne oblike za slu\u017ebo, ki jo bodo ti poklicani vr\u0161iti v skladu s tem, kar je izra\u017eeno v tem apostolskem pismu.<\/span><\/p>\n

10.\u00a0Sinode vzhodnih Cerkva ali zbori hierarhov lahko prevzamejo, kar je tu dolo\u010deno, za posamezne Cerkve\u00a0sui juris<\/em>, na osnovi lastnega posebnega prava.<\/span><\/p>\n

11. Pastirji naj ne nehajo sprejemati za svojo spodbudo koncilskih o\u010detov, ko so spominjali: \u00bbDobro namre\u010d vedo, da niso od Kristusa postavljeni, da bi vse zveli\u010davno poslanstvo Cerkve v odnosu do sveta prevzeli samo nase, marve\u010d je njihova vzvi\u0161ena naloga tako pasti vernike in tako priznavati njihove naloge in karizme, da na svoj na\u010din vsi slo\u017eno sodelujejo za skupno stvar\u00ab (C 30). Razlo\u010devanje darov, ki jih po delovanju Svetega Duha njegovi Cerkvi nikoli ne primanjkuje, naj bo zanje potrebna podpora, da bodo slu\u017ebo katehista naredili u\u010dinkovito za rast svoje skupnosti.\u00a0<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Ukazujem, naj imajo dolo\u010dila tega apostolskega pisma v obliki \u00bbmotu proprio\u00ab trdno in trajno veljavo ne glede na kar koli nasprotnega, \u010deprav bi bilo vredno posebne omembe, in naj bodo razgla\u0161ena z objavo v\u00a0L\u2019Osservatore Romano<\/em>. Veljati za\u010dno istega dne, nato pa naj bodo objavljena v uradnem komentarju\u00a0Acta Apostolicae Sedis<\/em>.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

V Rimu pri sv. Janezu v Lateranu, 10. maja 2021, bogoslu\u017eni spomin sv. Janeza iz Avile, duhovnika in cerkvenega u\u010ditelja, v devetem letu mojega pape\u017eevanja.<\/em><\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Slu\u017eba katehista je v Cerkvi zelo starodavna. Skupno prepri\u010danje mnogih teologov je, da prve primere najdemo \u017ee v spisih Nove zaveze. Slu\u017eba pou\u010devanja dobi prvi zametek v \u00bbu\u010diteljih\u00ab, ki jih apostol omenja, ko pi\u0161e skupnosti v Korintu: \u00bbBog pa je v Cerkvi postavil najprej apostole, drugi\u010d preroke, tretji\u010d u\u010ditelje; potem \u010dudodelstva, potem milostne darove Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1261,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1379","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1379","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1379"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1379\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1380,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1379\/revisions\/1380"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1261"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1379"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1379"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1379"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}