{"id":1220,"date":"2021-01-10T12:07:30","date_gmt":"2021-01-10T10:07:30","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1220"},"modified":"2021-01-10T12:07:30","modified_gmt":"2021-01-10T10:07:30","slug":"razmisljanje-znanstvenika-in-duhovnika-v-prid-cepljenju-proti-koronavirusu-sars-cov-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2021\/01\/10\/razmisljanje-znanstvenika-in-duhovnika-v-prid-cepljenju-proti-koronavirusu-sars-cov-2\/","title":{"rendered":"Razmi\u0161ljanje znanstvenika in duhovnika v prid cepljenju proti koronavirusu SARS-CoV-2"},"content":{"rendered":"

\u017de nekaj mesecev v molitvi za zdravje v \u010dasu epidemije COVID-19 molimo med drugim:\u00a0 \u201craziskovalcem [daj], da bodo \u010dim prej odkrili uspe\u0161no zdravilo.\u201d Bog je usli\u0161al in usli\u0161uje to na\u0161o pro\u0161njo. Mnoge skupine raziskovalcev po vsem svetu so v preteklem letu delale dolge ure dan za dnem in pri\u0161le do rezultatov, ki so sedaj na voljo kot zdravila proti koronavirusu SARS-CoV-2 (Severe Acute Respiratory Syndrome CoronaVirus variant 2) in bolezni COVID-19 (COronaVIrus Disease of 2019). Zdravila so medicinski pripravki, ki v \u0161ir\u0161em pomenu vklju\u010dujejo tudi cepiva.<\/span><\/p>\n

V medicini se uporabljata dva na\u010dina za soo\u010danje z boleznijo oziroma patogeni (mikroskopskimi povzro\u010ditelji bolezni), zdravljenje in cepljenje. Zdravljenje pride v po\u0161tev, ko je bolezen \u017ee prisotna, da se jo ubla\u017ei in ustavi. Cepljenje pa je preventivni ukrep, katerega namen je prepre\u010diti, da bi se bolezen pojavila. V obeh primerih telo razvije imunost\u2014odpornost proti obolelosti, ki jo povzro\u010da dani patogen. Patogeni so razli\u010dni, od eukarjotskih enoceli\u010darjev do bakterij in virusov. Zavedati se pa moramo, da niso vsi eukarjotski enoceli\u010darji, bakterije in virusi patogeni\u010dni. Mnogi namre\u010d lahko celo pomagajo pri zdravljenju ali cepljenju.<\/span><\/p>\n

Kako priti do u\u010dinkovitih medicinskih pripravkov? Navadno gre za dolgo pot. Najprej se izbere mo\u017ene tar\u010de za napad; to so navadno proteini, encimi, ali pa nukleinske kisline patogenov. In\u0161tituti in farmacevtske firme imajo \u201cknji\u017enice\u201d raznih spojin in strategij, ki jih potem preizku\u0161ajo proti tar\u010dam v laboratoriju, in vitro<\/em> (v epruvetah). To je za\u010detna raziskovalna stopnja. Navadno znanstveniki \u017ee predvidevajo, katere skupine spojin oziroma strategij bi bile u\u010dinkovite proti dani tar\u010di, da ne preizku\u0161ajo vse vprek na slepo. Na tej stopnji gre za najbolj osnovne poizkuse, kjer so v igri le tar\u010da in kandidati za pripravek, v kontroliranih raztopinah. Ko odkrijejo obetavne kandidate, jih navadno \u0161e izbolj\u0161ajo, da so \u0161e bolj u\u010dinkoviti. Ko pridobijo izbolj\u0161ano u\u010dinkovino, gre le-ta v predklini\u010dno testiranje.<\/span><\/p>\n

Na stopnji predklini\u010dnega testiranja kandidatno u\u010dinkovino postopoma preizku\u0161ajo in vivo<\/em>, to je, v celicah, tkivih in organizmih. Za\u010dnejo s celi\u010dnimi in tkivnimi kulturami standardnih in uveljavljenih celi\u010dnih linij, kjer je delo \u0161e vedno laboratorijsko; namen je ugotoviti, ali kandidatna u\u010dinkovina \u0161e vedno deluje proti tar\u010di v bolj zapletenih sistemih, ne da bi po\u0161kodovala celic oziroma tkiv. Sledi testiranje v poskusnih \u017eivalih; navadno so to posebno gojene mi\u0161i, podgane ali zajci, v\u010dasih tudi opice, ker so to sesalci in so dobri fiziolo\u0161ki modeli za \u010dloveka. \u010ce ugotovijo, da je kandidatna u\u010dinkovina varna in u\u010dinkovita v laboratorijskih \u017eivalih, jo usmerijo v klini\u010dno testiranje.<\/span><\/p>\n

Klini\u010dno testiranje sestoji iz treh faz. V prvi fazi preizkusijo kandidatno u\u010dinkovino na majhnem \u0161tevilu prostovoljcev, da ugotovijo varnost in doziranje ter potrdijo u\u010dinkovitost. V drugi fazi se pove\u010da \u0161tevilo vzorca prostovoljcev, ki pokriva razli\u010dne demografske skupine (starost, spol, ipd.), da ugotovijo, \u010de in koliko kandidatna u\u010dinkovina deluje razli\u010dno v raznih skupinah ljudi. \u0160e vedno tudi testirajo varnost. V tretji fazi pa se vzorec pove\u010da na tiso\u010de ljudi, prav tako v raznih skupinah, ki pa so vsi skupaj razdeljeni v dve skupini, testno in kontrolno. Kontrolna skupina prejme t.i. \u201cplacebo\u201d, to je, raztopino brez kandidatne u\u010dinkovine, medtem ko testna skupina prejme raztopino s kandidatno u\u010dinkovino. V tej fazi se ugotovi statisti\u010dna efektivnost, ki jo citirajo v procentih. Podatke z vseh faz testiranja potem predstavijo pristojnim zdravstvenim organom v odobritev za splo\u0161no uporabo v zdravstvu.<\/span><\/p>\n

Toliko na splo\u0161no. Sedaj pa se osredoto\u010dimo na cepiva proti koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzro\u010da COVID-19. Prva in najbolj o\u010ditna tar\u010da je povr\u0161inski protein-S (S za angl. spike<\/em>, slov. ost ali konica), ki je po strukturi trimerni trans-membranski protein, katerega velik del gleda na povr\u0161je, del sedi v dvoplastni membrani in del sega v notranjost virusnega delca, kjer je pakiran virusni 30.000 znakov dolg genom v obliki ribonukleinske kisline (RNA). Protein-S daje koronavirusom ime, ker na elektromikrografih v agregatu daje videz son\u010dne korone (lat. corona<\/em>, slov. krona), to je zunanje plasti sonca, ki je vidna, ko se osrednji disk pokrije (kot ob son\u010dnem mrku). Protein-S se pri oku\u017ebi z virusom ve\u017ee na povr\u0161inske receptorje ACE2 \u010dlove\u0161kih celic, v katere se potem virus vsrka in jih napade\u2014prevzame oblast nad celi\u010dnimi procesi, da proizvajajo nove kopije virusa. Raziskovalci preu\u010dujejo protein-S drugih sorodnih koronavirusov \u017ee ve\u010d kot desetletje ter so med drugim ugotovili, da spreminja obliko povr\u0161ja in zavzame vsaj dva stanja. Nato so vanj vstavili mutacije in stabilizirali stanje, ki je bolj antigeni\u010dno, to je, spodbudi mo\u010dnej\u0161i odziv imunskega sistema in produkcijo protitelesc, ki potem onesposobijo \u201cnaravni\u201d virusni protein-S in s tem virus.<\/span><\/p>\n

Na seznamu imamo tri cepiva, ki so 95% efektivna, oddobrena in v za\u010detnih fazah uporabe ter zanimiva za nas v Evropi (Kitajci, Rusi in drugi imajo tudi svoje kandidate, ki jih testirajo oziroma uporabljajo doma): Pfizer-BioNTech, Moderna-NIH, AstraZeneca-Oxford. Vsa tri so usmerjena na spodbujanje proizvodnje protitelesc v \u010dlove\u0161kem organizmu proti isti tar\u010di, to je koronavirusnem povr\u0161inskem proteinu-S, vendar uporabljajo razli\u010dne strategije.<\/span><\/p>\n

Cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna-NIH uporabljata podoben pristop: sinteti\u010dna sporo\u010dilna ribonukleinska kislina (mRNA) pakirana v sinteti\u010dni lipidni (mastni) nanokroglici, ki simulira celi\u010dno membrano. Ta mRNA (S-mRNA) vsebuje navodila za sintezo stabilizirane in bolj u\u010dinkovite razli\u010dice proteina-S v \u010dlove\u0161kih celicah. Mastna kroglica pa zavaruje ob\u010dutljivo mRNA pred razkrojem med prenosom in omogo\u010da dostop v celice. V celici se S-mRNA ve\u017ee na ribosome, velike makromolekularne encime za sintezo proteinov, in za\u017eene produkcijo enot (monomerov) proteina-S; tri enake monomere se ve\u017eejo v kon\u010dno trimerno obliko proteina-S, ki se vcepi v celi\u010dno membrano in izpostavi zunanji del na celi\u010dnem povr\u0161ju, kjer ga zaznajo imunske celice, ki nato proizvajajo ustrezna protitelesca. S\u010dasoma celica razgradi S-mRNA, ki tako ne pusti dolgoro\u010dnih sledov v celici sami (ne postane del genoma). Protitelesca pa so pripravljena reagirati z virusom, ga onesposobiti (da se ne ve\u017ee na celi\u010dne receptorje) in zaznamovati za uni\u010denje s pomo\u010djo drugih imunskih celic. Protitelesca in imunske celice ostanejo v reportoarju organizma v imunskem spominu tudi desetletja. Cepivi se sintetizira in vitro, izven \u017eivalskih ali \u010dlove\u0161kih celic, kar omogo\u010da bolj\u0161o biokemi\u010dno \u010distost in poenostavi proizvodnjo. Predklini\u010dno testiranje je bilo opravljano na mi\u0161ih in opicah rhesus macaque. Za raziskave, razvoj in predklini\u010dno testiranje niso uporabljali \u010dlove\u0161kih izvornih celic. Cepivi sta torej eti\u010dno nesporni, vendar morata biti shranjena pri nizkih temperaturah, kar pa predstavlja logisti\u010dni problem za distribucijo.<\/span><\/p>\n

Cepivo AstraZeneca-Oxford pa uporablja druga\u010den pristop. Navodila za produkcijo proteina-S so namesto v ob\u010dutljivi mRNA shranjena v bolj stabilni deoksiribonukleinski kislini (DNA), ki je zapakirana v adenovirusu (nekateri navadni adenovirusi povzro\u010dajo prehlad, ta pa ni nevaren), ki je prirejen tako, da se ne more razmno\u017eevati v \u010dlove\u0161kih celicah (imenovan RD-adenovirus, iz angl. replication-deficient). Adenovirus se ve\u017ee in vsrka v celico ter dostavi S-DNA v jedro, kjer se le-ta prepi\u0161e v S-mRNA. S-mRNA gre nato v citoplazmo na ribosome in za\u017eene produkcijo proteina-S, kot zgoraj. Prednost tega cepiva je, da se lahko hrani v hladilniku in tako ne predstavlja ve\u010djega logisti\u010dnega problema za distribucijo. Vendar je to cepivo eti\u010dno bolj sporno, ker se ga proizvaja v prirejenih celicah iz celi\u010dne linije HEK293, ki izhaja iz \u010dlove\u0161kega zarodka splavljenega na Nizozemskem leta 1973. Kljub temu \u201cNota o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti COVID-19\u201d Kongregacije za Nauk Vere z dne 21. 12. 2020 dopu\u0161\u010da uporabo v meri, \u201cda je sodelovanje pri zlu povzro\u010denega splava s strani tistega, ki cepiva uporablja, daljno.<\/em>\u201d Dalje je \u201cpotrebno upo\u0161tevati, da se lahko uporabljajo vsa cepiva, ki so priznana kot klini\u010dno varna in u\u010dinkovita v trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, <\/em>iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva. [\u2026] Dopustno uporaba takih cepiv namre\u010d na noben na\u010din ne vklju\u010duje in ne sme vklju\u010devati moralne odobritve uporabe celi\u010dnih linij, ki izvirajo iz splavljenih fetusov.\u201d<\/span><\/p>\n

Torej cepiva so v produkciji in v uporabi. Vse tri firme si prizadevajo pove\u010dati proizvodnjo na ve\u010d krajih in u\u010dinkovito distribucijo, da cepiva pridejo do \u010dim ve\u010d ljudi \u010dim hitreje. Epidemiologi poudarjajo pomen skupinske imunosti \u2014 \u010dredne imunosti (angl. herd immunity<\/em>), ki se pridobi, ko je imuniziranih 60\u201370% prebivalstva; nekateri izvedenci postavljajo celo vi\u0161ji prag, 80% ali celo 90%. Veliko je odvisno od tega, kako hitro se virus \u0161iri in koliko ljudi more oku\u017eiti le en prena\u0161alec (faktor R0), to pa je funkcija gostote prebivalstva kakor tudi nalezljivosti virusa. Bolj ko je virus nalezljiv, ve\u010d ljudi se mora cepiti, da se dose\u017ee \u010dredna imunost.<\/span><\/p>\n

Torej, ko se nam ponudi prilo\u017enost za cepljenje, mo\u010dno spodbujam, da jo sprejmemo in se damo cepiti. Naredimo to zase, za na\u0161e dru\u017eine, za na\u0161e skupnosti, za na\u0161a ob\u010destva, za prijatelje, za domovino, za \u010dlove\u0161tvo\u2026 Nota Kongregacije za Nauk Vere pod\u010drta, da \u201cv vsakem primeru pa z eti\u010dnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dol\u017enosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro.\u201d Torej je tudi na\u0161a moralna dol\u017enost, da se damo cepiti. Prav tako bodimo Bogu hvale\u017eni za ta dar in za \u0161tevilne raziskovalce, katerih dolgoletna prizadevanja so pripeljala do teh rezultatov.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Dr. Janez Jurij Arne\u017e<\/span><\/p>\n

doktor molekularne biofizike in biokemije, Yale Univ., New Haven, CT, USA, 1991<\/span><\/p>\n

raziskovalec, CNRS & Universit\u00e9 de Strasbourg, FR, 1992 \u2013 1998<\/span><\/p>\n

profesor biokemije, Albert Einstein Coll. of Med., Yeshiva Univ., NY, USA, 1998 \u2013 2002<\/span><\/p>\n

profesor kemije, Univ. of Louisville, KY, USA, 2003 \u2013 2009<\/span><\/p>\n

kancler, \u0160kofija Koper<\/span><\/p>\n

vikar, Stolna \u017dupnija Koper<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017de nekaj mesecev v molitvi za zdravje v \u010dasu epidemije COVID-19 molimo med drugim:\u00a0 \u201craziskovalcem [daj], da bodo \u010dim prej odkrili uspe\u0161no zdravilo.\u201d Bog je usli\u0161al in usli\u0161uje to na\u0161o pro\u0161njo. Mnoge skupine raziskovalcev po vsem svetu so v preteklem letu delale dolge ure dan za dnem in pri\u0161le do rezultatov, ki so sedaj na Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1221,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1220","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1220","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1220"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1220\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1222,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1220\/revisions\/1222"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1221"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1220"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1220"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1220"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}