{"id":1174,"date":"2020-12-06T11:17:36","date_gmt":"2020-12-06T09:17:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1174"},"modified":"2020-12-06T11:17:36","modified_gmt":"2020-12-06T09:17:36","slug":"pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-na-tromostovju-na-2-adventno-nedeljo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2020\/12\/06\/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-na-tromostovju-na-2-adventno-nedeljo\/","title":{"rendered":"Pridiga nad\u0161kofa Stanislava Zoreta pri sveti ma\u0161i na Tromostovju na 2. adventno nedeljo"},"content":{"rendered":"
\n

Dragi bratje in sestre. V preteklem tednu smo naredili prve korake v advent. No, morda jih \u0161e nismo naredili, gotovo pa smo imeli dober namen, da jih bomo naredili. A \u017eal se nam, ljudem, pogosto dogaja, da imamo lepe \u017eelje, velike namene, celo dobro voljo, da bi to tudi storili, a ko se je treba odlo\u010diti, ostanemo na mestu. Druga adventna nedelja za vse nas spodbuda, da se zganemo.<\/span><\/p>\n

Advent pomeni prihod. Gre seveda za prihod Jezusa Kristusa. Najprej za njegov zgodovinski prihod, ki so ga preroki napovedovali, Janez Krstnik pa je kot njegov predhodnik o njem povedal, da za njim pride mo\u010dnej\u0161i od njega, ki ne bo kr\u0161\u010deval z vodo, kakor je to ob Jordanu kr\u0161\u010deval on, ampak bo kr\u0161\u010deval s Svetim Duhom. Drugi prihod, na katerega nas spominja in pripravlja advent, je Jezusov prihod ob koncu \u010dasov, o katerem govori veroizpoved pri ma\u0161i: da bo spet pri\u0161el v slavi sodit \u017eive in mrtve in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Na ta prihod nas je opozoril tudi apostol Peter v dana\u0161njem drugem berilu.<\/span><\/p>\n

Vmes, med obema tema prihodoma pa so Jezusovi prihodi, s katerimi nas obiskuje in spodbuja, dokler smo na poti. Ti prihodi so zelo razli\u010dni. Vsak bi se lahko spomnil, kdaj je na poseben na\u010din do\u017eivel Bo\u017ejo bli\u017eino, Bo\u017eji obisk. Vrhunec njegovega prihajanja v na\u0161e \u017eivljenje je vsekakor evharistija, pri kateri najprej mi obi\u0161\u010demo njega, ko se kot njegovi bratje in sestre zberemo pri ma\u0161i, potem pa on postane na\u0161 gost v zakramentu in tako izpolni obljubo, da bo z nami vse dni do konca sveta (Mt 28,20).<\/span><\/p>\n

Lahko bi rekli, da je njegov zgodovinski prihod Bo\u017eja tola\u017eba za ljudstvo. Klic, poln hrepenenja, \u00bbO da bi predrl nebo in stopil dol, da bi se pred teboj tresle gore\u00ab, je bil uresni\u010den v rojstvu Otroka v Betlehemu, ob katerem se je odprlo nebo in so angeli prepevali \u00bbSlava Bogu na vi\u0161avah in na zemlji mir ljudem.\u00ab<\/span><\/p>\n

Jezusov prihod ob koncu \u010dasov bo vse postavil na svoje mesto. Pravi\u010dni bodo sli\u0161ali njegovo besedo: \u00bbPridite, blagoslovljeni mojega O\u010deta. Prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno.\u00ab Krivi\u010dni pa bodo dele\u017eni stra\u0161ne besede: \u00bbPro\u010d izpred mene v ve\u010dni ogenj!\u00ab Zato je pri\u010dakovanje tega drugega Jezusovega prihoda svarilo k \u010duje\u010dnosti in odgovornosti, saj bo ta dan pri\u0161el kakor tat. Peter zato pravi, da je prav, da \u017eivimo sveto in res pobo\u017eno.\u00a0<\/span><\/p>\n

Jezusovi prihodi med zgodovinskim prihodom in prihodom ob koncu \u010dasov pa nas po\u017eivljajo in krep\u010dajo, da moremo \u017eiveti sveto in res pobo\u017eno. Ti prihodi v nas ohranjajo hrepenenje po dokon\u010dnem sre\u010danju z njim, da bi ve\u010dno ostali z njim, ki se nam je ves podaril. Ti prihodni nam pomagajo, da ohranjamo okus po pravi\u010dnem, po svetem in po Bo\u017ejem in nas podpirajo, da pri prizadevanju ne omagamo.<\/span><\/p>\n

Prihod lahko razumemo v dvojnem pomenu. Prvi je, da smo si mi postavili cilj, ki ga ho\u010demo dose\u010di. Podali smo se na pot in pri\u0161li do tega cilja. Drugi pomen te besede pa je, da se je nekdo napotil k nam, da smo mi cilj, da smo mi izpolnitev njegovih \u017eelja in je zato pri\u0161el k nam.<\/span><\/p>\n

Dejstvo je, da ljudje sami iz sebe ne moremo prav dale\u010d. O tem nas zgovorno prepri\u010duje tudi trenutna virusna kriza. Vsak sam zase lahko postane samo \u017ertev, ali pa, kar je \u0161e huje, za\u010dne zaradi sebe in svojega pre\u017eivetja \u017ertvovati druge. Sami iz sebe nepreklicno zadenemo ob svoje meje. Te meje so na\u0161a gre\u0161nost v vseh oblikah, zlasti na\u0161a sebi\u010dnost, na koncu pa na\u0161a smrt, za katero je sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki rekel, da ji nih\u010de na svetu uiti ne more.<\/span><\/p>\n

Mi sami iz sebe torej nismo sposobni prihoda, vsaj tistega ne, ki bi nas odvedel onkraj nas samih in nam odprl prostranstva in svobodo, ki jo sanjamo, ki jo velikokrat tudi zahtevamo, a nam ostaja nedosegljiva. Nismo sposobni prihoda, ki bi nas izpeljal iz nas samih in nas odvedel iz na\u0161ih omejenosti in iz na\u0161e smrtnosti.<\/span><\/p>\n

Zato je edini prihod, ki v resnici \u0161teje, prihod nekoga Drugega, nekoga, ki je dovolj svoboden, da lahko vstopi v na\u0161o omejenost, dovolj velik, da lahko vstopi v na\u0161o majhnost, dovolj preprost, da lahko vstopi v na\u0161o zagledanost vase, dovolj krotak, da lahko vstopi v na\u0161o bojevitost. Kak\u0161en bi pravzaprav moral biti tisti, ki bi lahko vstopil v vse na\u0161e omejitve. Odgovor je preprost, a za nas nedosegljiv, dokler se zana\u0161amo nase: tak\u0161en prihod lahko uresni\u010di samo Nekdo, ki dovolj ljubi, da njegova ljubezen prese\u017ee vse meje. Kakor pravi evangelist Janez: to lahko uresni\u010di samo nekdo, ki ljubi do konca (prim. Jn 13,1). To pa pomeni, da ljubi brez konca; resni\u010dna ljubezen namre\u010d ne pozna konca. Nikjer se ne kon\u010da, nikoli se ne naveli\u010da, nad nikomer ne obupa. To je ljubezen brez konca.<\/span><\/p>\n

Je kdo, ki vas ljubi na tak na\u010din, dragi bratje in sestre? Je kdo, ki vas ljubi brez konca? Samo tisi, ki je sposoben ob prekipevanju zasramovanja in sovra\u0161tva moliti k O\u010detu, naj bo prizanesljiv, naj odpu\u0161\u010da, ker je brezkon\u010dna njihova nevednost in slepota, ne pa njihova ljubezen, samo tisti vas ljubi brez konca. Edini, ki nas ljubi na tak na\u010din, je Jezus. Ljubi nas tako zelo, da je bil pripravljen stopiti v svet teme, krivic, v svet zla in greha. Ni \u010dakal, da bo svet postal idealen za njegov prihod. Ni popravljal sveta in ga izbolj\u0161eval, da bi bil primeren za njegovo rojstvo. Tako dale\u010d je \u0161el, da v svet ni stopil med tistimi, ki so imeli oblast in mo\u010d, ampak je pri\u0161el med \u010disto navadnimi ljudmi, ki so jih vsi spregledali, tako da zanj v preno\u010di\u0161\u010du ni bilo prostora.<\/span><\/p>\n

Mi pa smo v tem adventu poklicani, da mu pripravimo pot, kakor sta klicala prerok Izaija in Janez Krstnik. \u00bbV pu\u0161\u010davi pripravite pot gospodu, zravnajte v pustinji cesto na\u0161emu Bogu.\u00ab Ne gre torej za pripravljanje poti kakr\u0161nemu koli gostu ali obiskovalcu. Pripraviti je treba pot na\u0161emu Bogu. On je tisti, ki prihaja re\u0161it svoje ljudstvo.\u00a0<\/span><\/p>\n

In kako naj pripravimo to pot? \u00bbVsaka dolina naj se dvigne in vsak hrib in gri\u010d naj se poni\u017ea.\u00ab \u010ce upo\u0161tevamo, da gre za prihod Jezusa k nam, potem se moramo vpra\u0161ati, kaj so doline, ki naj se dvignejo, kaj so hribi in gri\u010di, ki naj se poni\u017eajo. Ob tehtanju svojih dejanj navadno razmi\u0161ljamo, kaj smo storili, kje smo gre\u0161ili. Ko pa sli\u0161imo o dolinah, ne gre za to, kaj smo storili, ampak \u010desa nismo storili, kaj smo opustili, kar je huj\u0161e, ker tega ne vidimo in ne do\u017eivljamo, kot svoj greh. \u010ce ne naredim ni\u010d slabega \u0161e ne pomeni, da sem naredil kaj dobrega. \u017divljenje postane dolina, zelo globoka dolina, na katere dnu si umivam roke, saj nisem naredil ni\u010d slabega.\u00a0<\/span><\/p>\n

Gre torej zame. Kje so moje doline? Druga\u010de re\u010deno, kje me je premalo, kje sem odsoten? Premalo me je lahko v molitvi, da ne molim ali premalo molim. Ta dolina je lahko zelo globoka. Globoka dolina je lahko tudi moja odsotnost od nedeljske in prazni\u010dne ma\u0161e, od prejemanja zakramentov, od dejavnega \u017eivljenja v \u017eivem ob\u010destvu Cerkve, ki je zaradi moje odsotnosti prikraj\u0161ano. Dvigniti to dolino, pomeni imeti \u010das za Boga in \u010das za skupnost Cerkve, \u010das za molitev in \u010das za ob\u010destvo. Druga dolina je pogosto premajhen \u010dut za bli\u017enjega, dostikrat kar za doma\u010de. Potem gre za opu\u0161\u010danje na\u0161ih dol\u017enosti \u2026\u00a0<\/span><\/p>\n

Kaj pa hribi in gri\u010di? Tukaj pa gre za podro\u010dja, kjer nas je preve\u010d, v\u010dasih celo toliko, da niti sami ne vidimo ve\u010d preko sebe. Hribi in gri\u010di so na\u0161a o\u0161abnost, na\u0161 napuh, na\u0161a oblastnost. Tak pa \u017ee nisem, nam prihaja na misel. Vpra\u0161ajmo svoje bli\u017enje, svoje doma\u010de; naj nam oni povedo.<\/span><\/p>\n

Zato danes na adventnem vencu pri\u017eigamo drugo sve\u010dko. Prva sve\u010dka nam je osvetlila pot, na katero naj v adventu stopimo, druga sve\u010dka pa nam bo osvetlila na\u0161e hribe in gri\u010de ter na\u0161e doline, pokazala nam bo sence na poti na\u0161ega \u017eivljenja. Prinesla bo tudi dovolj toplote, da bomo te sence mogli sprejeti in jih polo\u017eiti pred Gospoda, ki prihaja. On bo \u0161el skoznje, jih zvi\u0161al ali pa poni\u017eal.<\/span><\/p>\n

Danes je tudi god sv. Miklav\u017ea. Misel nanj nas gane. Prebudijo se spomini, ki so vedno zelo lepi osre\u010dujo\u010di. Ve\u010dina izmed nas navadno ni dobila ni\u010d posebnega, vedno pa nam je Miklav\u017e prinesel ljubezen na\u0161ih star\u0161ev. Niso zmogli velikih daril, objeli pa so nas z ljubeznijo, ki smo jo do\u017eivljali in nas je grela tako v pri\u010dakovanju kot v veselju nad tem, kar smo dobili.<\/span><\/p>\n

Ne vem, \u010de ste letos Miklav\u017eu kaj napisali? Ali ste morda zaradi karantene pomislili, da Miklav\u017e po\u0161te ne bo dobil? Kakorkoli, Miklav\u017e je tukaj. Imam pa predlog. Kaj \u010de bi danes, na sam njegov praznik, pisali Miklav\u017eu. Pa ne tega, kar potrebujete ali si \u017eelite vi sami; ne pi\u0161ite mu zase. Danes vzemite v roke svin\u010dnik in se potopite v du\u0161o svojih bli\u017enjih: \u017eene, mo\u017ea, otrok, mame, o\u010deta. In potem napi\u0161ite Miklav\u017eu, kaj naj prinese temu \u010dloveku ob tebi, kaj potrebuje. Bolj ko bo iskreno va\u0161e razmi\u0161ljanje, bolj boste do\u017eivljali, da te pro\u0161nje k Miklav\u017eu lahko izpolnite vi. Zato pismo shranite in ga ve\u010dkrat poglejte, da ga boste mogli uresni\u010devati skozi celo leto.<\/span><\/p>\n

Ob tem pisanju in uresni\u010devanju napisanega naj vam sveti druga adventna sve\u010dka, da se bodo v njeni svetlobi dvigale doline in ni\u017eali hribi in gri\u010di med vami. Bolj\u0161e priprave poti za Gospoda ni. Amen.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Msgr. Stanislav Zore<\/span>
\nLjubljanski nad\u0161kof metropolit<\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dragi bratje in sestre. V preteklem tednu smo naredili prve korake v advent. No, morda jih \u0161e nismo naredili, gotovo pa smo imeli dober namen, da jih bomo naredili. A \u017eal se nam, ljudem, pogosto dogaja, da imamo lepe \u017eelje, velike namene, celo dobro voljo, da bi to tudi storili, a ko se je treba Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1175,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1174","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1174","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1174"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1174\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1176,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1174\/revisions\/1176"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1175"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1174"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1174"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1174"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}