{"id":1065,"date":"2020-09-27T06:04:03","date_gmt":"2020-09-27T06:04:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/?p=1065"},"modified":"2020-09-27T06:04:03","modified_gmt":"2020-09-27T06:04:03","slug":"obhajanje-slomskove-nedelje-2020","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/2020\/09\/27\/obhajanje-slomskove-nedelje-2020\/","title":{"rendered":"Obhajanje Slom\u0161kove nedelje 2020"},"content":{"rendered":"
\n

Leto\u0161nje praznovanje Slom\u0161kove nedelje bo\u00a027. septembra 2020\u00a0na Bizeljskem. Geslo je\u00a0Domovina \u2013 na\u0161a ljuba mati<\/em>.<\/span><\/p>\n

Kot obi\u010dajno ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa bo slovesna sveta ma\u0161a.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\u017divljenjepis bl. Antona Martina Slom\u0161ka\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Anton Martin Slom\u0161ek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Star\u0161i so ga skupaj z \u017eupnikom poslali na \u0161olanje iz va\u0161ke nedeljske \u0161ole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Pre\u0161ernom, ter v Senj in Celovec. Novo ma\u0161o je po duhovni\u0161kem posve\u010denju obhajal septembra 1824.<\/span><\/p>\n

Pastoralno delo je za\u010del kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je \u0161el v celov\u0161ko bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil \u0161est let du\u0161ni pastir. Leta 1844 so mu dodelili slu\u017ebo kanonika na \u0161kofiji v \u0160t. Andra\u017eu v Labotski dolini na dana\u0161njem avstrijskem Koro\u0161kem. Po dveh letih kanoni\u0161ke slu\u017ebe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel slu\u017ebi \u017eupnika in opata. \u0160tiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. julija 1846 v salzbur\u0161ki stolnici posve\u010den v \u0161kofa.<\/span><\/p>\n

Najpomembnej\u0161a Slom\u0161kova zasluga v \u010dasu njegove \u0161kofovske slu\u017ebe je bil prenos \u0161kofijskega sede\u017ea iz oddaljenega \u0160t. Andra\u017ea v Maribor in preureditev \u0161kofijskih meja. Slovence na \u0160tajerskem je zdru\u017eil v enotno \u0161kofijo, s \u010dimer je zajezil potuj\u010devanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki dr\u017ei \u0161e danes. Mesto Maribor je postalo \u0161kofijsko sredi\u0161\u010de in je do\u017eivelo razcvet v kulturnem, \u0161olskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.<\/span><\/p>\n

Slom\u0161ek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomo\u010djo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal. Dela je oblikoval od \u0161tudentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih, kasneje ponarodelih pesmi, do pridig, \u0161tevilnih \u010dlankov v\u00a0Drobtinicah<\/a><\/em>\u00a0in v razli\u010dnih \u010dasopisih, vzgojnih knjig, kot npr.\u00a0Bla\u017ee in Ne\u017eica<\/a>\u00a0v nedeljski \u0161oli<\/em>, vse od opisov velikih slovenskih osebnosti do \u017eivljenjepisov svetnikov … Njegovo ustvarjalno pot je zaznamoval velik opus, saj je \u017ee v \u010dasu njegovega \u017eivljenja skupaj s ponatisi iz\u0161lo kar 50 tiskanih del.<\/span><\/p>\n

Kulturno delo je dopolnjeval s spodbudami drugim, zato je preko slovenske zalo\u017ebe \u017eelel \u0161iriti tudi dobre in cenovno dostopne knjige. Oblast mu tega leta 1845 ni omogo\u010dila, zato je za\u010del izdajati zbornik\u00a0Drobtinice<\/a><\/em>, ki je dolga letu prihajal v tiso\u010de slovenskih domov. \u0160est let kasneje je za\u017eivela\u00a0Mohorjeva dru\u017eba<\/a><\/em>, ki vse do danes opravlja pomembno kulturno in literarno poslanstvo.<\/span><\/p>\n

\u0160kof Slom\u0161ek si je mo\u010dno prizadeval za duhovno in \u0161tudijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni \u017eupnij.<\/span><\/p>\n

Slom\u0161kovo delo in \u017eivljenje se ume\u0161\u010data v pomemben zgodovinski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovinskih dogodkov je hitro in prodorno izlu\u0161\u010dil pomembne odlo\u010ditve za prihodnost.<\/span><\/p>\n

Njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik. Zaradi kreposti, ki so ga v \u017eivljenju odlikovale, in velikega dela, je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, ki je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo\u00a0pripravljalno<\/em>\u00a0in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je\u00a0\u0161kofijski<\/em>\u00a0del postopka v Mariboru do leta 1962 in je trajal 37 let. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je za\u010del t. i.\u00a0apostolski<\/em>\u00a0del postopka, ki se je po 37-ih letih kon\u010dal 19. septembra 1999 z beatifikacijo. Dr\u017eavno tajni\u0161tvo\u00a0Svetega sede\u017ea<\/em>\u00a0je 15. februarja 1999 sporo\u010dilo, da\u00a0Kongregacija za zadeve svetnikov<\/em>\u00a0potrjuje, da bo pape\u017e Janez Pavel II. (1978\u20132005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil \u010dastitljivega Bo\u017ejega slu\u017eabnika Antona Martina Slom\u0161ka za bla\u017eenega.<\/span><\/p>\n

Ve\u010d na:\u00a0http:\/\/slomsek.nadskofija-maribor.si\/page<\/a><\/span><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leto\u0161nje praznovanje Slom\u0161kove nedelje bo\u00a027. septembra 2020\u00a0na Bizeljskem. Geslo je\u00a0Domovina \u2013 na\u0161a ljuba mati. Kot obi\u010dajno ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa bo slovesna sveta ma\u0161a. \u017divljenjepis bl. Antona Martina Slom\u0161ka\u00a0 Anton Martin Slom\u0161ek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Star\u0161i so ga skupaj z \u017eupnikom poslali na \u0161olanje Preberi ve\u010d<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1066,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1065","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1065","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1065"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1065\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1067,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1065\/revisions\/1067"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1066"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1065"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1065"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ztz.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1065"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}